Cena zlata bo zrasla: vlade, ki spodbujajo prodajo, so nespametne

Nigel Farage, vodja britanske politične stranke UKIP in evropski poslanec, je razdelil vlade na dva področja: tiste, ki so kupile in kupujejo zlato, kot pametne in tiste, ki so ga prodajale v zadnjem času, kot neumne.  Za King World News je tako že večkrat spregovoril o pomembnosti posedovanja plemenitih kovin v fizični obliki in ne papirni. Dotaknil se je letnic 1999-2002, ko je Velika Britanija prodala več kot 50% svojega zlata po zelo nizkih cenah po navodilih tedanjega ministra Gordona Browna. Še danes se po njemu imenuje Browwnovo dno ("Brown's bottom"). To je nespametno dejanje še danes obžalujejo.

Farage je zaradi svoje nepristranskosti in odkritosti postal zelo priljubljen v zadnjih letih, saj mu sistem, kakršen je, niti približno ni všeč. S svojo stranko je tako v zadnjem času postal med vodilnimi v Veliki Britaniji, saj se zavzema za dostojanstvo ljudstva, ki najbolj občuti gospodarsko krizo.

Širše mnenje Farage-a lahko preberete na...

Še nekaj odličnih komentarjev današnjega krutega gospodarskega sistema v propadanju v videih:

UMAZANA POLITIKA: KAPLJE ČEZ ROB (dr. Miro Cerar)

Zelo delim mnenje z avtorjem spodnjega članka, ki ima, tako kot mnogi drugi, vsega dovolj! Vprašanje desetletja je, kdaj bo politika (politiki) dobila nazaj svojo veljavo, ki je sedaj na katastrofalno nizkem nivoju. Pred leti sem imel željo biti del tega umazanega sistema, ki je seveda z zadnjimi leti definitino popolnoma izpuhtela! Ne hvala, ne bom si mazal svojega imena in svojih rok s temi packarijami. Politika kot taka ni slaba, saj gre namreč za "služenje" ljudstvu, ki te je izvolilo - kar predstavlja častno funkcijo. Politiki so jo umazali in ji dali negativni prizvok, saj danes ta pojem za večino predstavlja: grabežljivost, okoriščanje, korupcijo, klientelizem, pristranskost, skratka lastno koristoljubje!!! To ni samo moje mnenje, ampak mnenje množice ljudi, lahko rečem protestnikov, ki nam je zdaj pa res vsega dovolj.

ZAHTEVAMO PRAVNO DRŽAVO, KI NAJ BI TO ŽE BILA!!

Bojim se le, da bom na te pobožne želje čakal predolgo, ali jih morda nikoli dočakal.

Še omenjeni članek gospoda pravnika, ki ga izjemno cenim:

"V preteklih treh tednih so se prelile verjetno prve male kaplje čez rob grenke čaše, ki jo Slovenci že dlje časa držimo v rokah v naivni veri, da gre le za nekakšen privid. Te kaplje so se nas boleče dotaknile zaradi naše skupne nesposobnosti, da bi se pravočasno uprli lastnim demonom (beri: sonarodnjakom, ki nam kradejo dostojanstvo). Čeprav še zdaleč niso usodne, pa lahko nove že povzročijo poplavo, ki je več ne bo mogoče miroljubno ustaviti ali nadzirati.

S kapljami čez rob mislim v prispodobi na dogodke, ki so skorajda verižno povozili demokratične in pravne standarde, ki si jih – če tudi to ni zgolj le še privid – prizadevamo zagotoviti v tej naši državi. Nedopustno fotokopiranje poslanskih podpisov na referendumski zahtevi, izginotje referendumskih podpisov, policijsko preverjanje verodostojnosti poslanskih podpisov v parlamentu, primer balkanski bojevnik ter izvolitev kompromitiranih županov v Državni svet – vse to so že kaplje čez rob. Verjetno se sicer kje v ozadju na neprimeren ali celo nedovoljen način pretaka mnogo več grenke tekočine, morda v obliki kakih neprimernih investicij, sanacij in drugih »pretokov«. Toda vse to je pogosto daleč od oči in srca državljanov. Kar pa je vidno očem, sproža neposredne človeške odzive, v navedenih primerih v obliki razočaranja, zgražanja in ogorčenja. In zavedati se je treba, da organizirani sindikalni protesti niso nič v primerjavi s tistimi, ki jih spontano vodijo jezne in divje skupine razočaranih, ogorčenih in obupanih državljanov.

Če bomo prelili še nekaj takšnih kapelj čez rob, bo takšnih državljanov že toliko, da jih bo lahko ustavila le organizirana prisila. Država s policijo in pendreki, torej. Tista državna oblast, ki naj bi to ljudstvo varovala in mu zagotavljala človeka vredno življenje. Kljub temu, da si morda kak fanatik ali nevednež tega celo želi, je treba odločno storiti vse, da do tega ne pride. Toda tudi t.i. grški scenarij se lahko zgodi, če ne bomo zelo hitro dojeli, da demokracija in pravna država nista le nekakšni floskuli, pač pa vrednoti, za katere si je vredno prizadevati. Le demokratična in pravna pot iz krize je namreč prava pot. Vsaka druga vodi dolgoročno v diktaturo in (še večjo) nepravičnost.

Naj na kratko povem, kaj si mislim o omenjenih zadnjih dogodkih. Fotokopiranje poslanskih podpisov je najmanj arogantnost in slab zgled. Izguba več sto zbranih referendumskih podpisov državljanov je nedopustna napaka, ki zaradi (še) neovrženih sumov o morebitni protipravni zatajitvi teh podpisov zbuja strah pred bodisi malomarnostjo bodisi predrznostjo državnih uradnikov ali celo javnih funkcionarjev.

Zadeva balkanski bojevnik je nov boleč udarec naši že tako oslabljeni pravni državi, kajti četudi je sodnik sodil po zakonu, so bile nekatere napake na strani državnih organov storjene. Zaradi teh so nekateri obtoženci bodisi mesece neutemeljeno presedeli v priporu ali pa so se nekateri krivci izognili roki pravice, pri čemer je največja družbena škoda ta, da se je v javnosti tudi v tem primeru ustvaril prevladujoč vtis, da zadeve niso potekale zakonito in pošteno.

Izvolitvi mariborskega in koprskega župana v Državni svet sta dokaz, da je naša že tako skromna demokratična kultura padla pod vse razumne nivoje. Oba župana glede na pretekla dejanja očitno nista več osebi, ki bi lahko objektivno uživali dovolj zaupanja za opravljanje javne funkcije, zato bi se morala oba iz etičnih in političnih razlogov že sama umakniti s svojih političnih funkcij. Njuna izvolitev v Državni svet je zato v posmeh vsem poštenim državljanom in pomeni dodatno onečaščenje slovenskega političnega prostora.

Prekinitev seje Državnega zbora zaradi informativnih razgovorov kriminalistov z nekaterimi poslanci glede pristnosti njihovih podpisov na zahtevi za referendum je škandalozna. Četudi je do tega prišlo zaradi povabila samih poslancev ali zaradi zavzetosti kriminalistov, bi si Državni zbor ne smel dovoliti, da njegovo sejo prekine takšna intervencija izvršilne oblasti oziroma policije.

Vse to je seveda le nadaljevanka dosedanjih političnih nespodobnosti in afer, predvsem tistih, pri katerih politika izkazuje visoko stopnjo neobčutljivosti glede etičnih, pravnih in političnih standardov. Ignoranca mnogih politikov zdaj resnično že kaplja preko roba in postaja nevarna."

prof. dr. Miro Cerar

Življenjska zavarovanja – dobro/slabo zame?

Ali pri prebiranju člankov preverjate, kdo je pisec in kakšen je namen njegovega pisanja?

Pred kratkim sem prebral članek znani slovenski reviji na današnjo temo. Gre za  propagandni članek, menda neodvisne svetovalne agencije, ki s podajanjem pomanjkljivih in nepopolnih informacijah usmerja vas in vašo družino v napačno smer, z drugo besedo zavaja ljudi.

Pisec članka namreč trdi, da je zavarovalnica dolgoročno najvarnejša oblika varčevanja, pri tem pa blati naložbena zavarovanje in favorizira klasična (mešana) življenjska zavarovanja. Za vse, ki ne veste, kakšna je razlika med njima, podajam spodnjo razlago:

• Naložbena zavarovanja so zavarovanja, kjer imate hkrati urejeno zavarovanje in varčevanje na vzajemnih skladih, kjer vi sami varčujete v svojem imenu na naložbah, ki jih izberete sami.

• Klasična življenjska zavarovanja so zavarovanja, kjer imate zavarovanje, varčevanje pa prepustite zavarovalnici, da v svojem imenu nalaga vaš denar tja, kjer ji zakonsko predpisuje država. Tu gre do 60 % naložb v »varne« naložbe bančnih depozitov in obveznic.

Popolne varnosti ni nikjer!

Glede same varnosti vaših sredstev morate vedeti, da absolutne varnosti ni nikjer, gre samo za bolj ali manj tvegane naložbe. Kakšna je razlika, če prevzemate tveganje v svojem imenu ali pa to prepustite zavarovalnici? Zavedati se morate, da v vsakem primeru prevzemate odgovornost VI.  Prav nasprotno od avtorja članka v prej omenjeni reviji menim, da so in bodo klasična življenjska zavarovanja ene izmed najbolj tveganih naložb. Prihajamo v čas povečane inflacije in mnogi malce starejši se bodo spomnili njihovega varčevanja v klasičnem življenjskem zavarovanju v preteklosti. Premoženjski svetovalci poznamo mnogo ljudi, ki so po več kot 20 letih »varčevanja« ob koncu na osebni račun prejeli realno zgolj nekaj prej vplačanih premij, saj so k temu botrovali inflacija, devalvacija in zamenjava valute. Kaj vam pomeni nominalni znesek, če je realno vreden veliko manj? Je potem vaše odvajanje sredstev sploh smiselno? Kaj je sedaj torej varna naložba?

Slab vpliv inflacije na klasična življenjska zavarovanja

Problem nastaja zaradi tega, ker je obrestna mera pri klasičnih življenjskih zavarovanjih 2,25 %, medtem, ko je realna inflacija v zadnjih 10 letih v Evropi skoraj 5,5 %. Poenostavljeno to pomeni, da ste v tem obdobju s tem »varčevanjem« izgubljali 50% svojega denarja oz. premoženja. Pričakujete, da bo realna inflacija v prihodnjih letih manjša ali večja?

Nevarne obveznice

Izpostaviti želim tudi naložbe klasičnih življenjskih zavarovanj v obveznice. Nekateri ekonomisti obveznice še vedno pojmujejo kot varno naložbo – tudi ekonomski učbeniki menijo tako. Pa so obveznice res varne? Za pretekla leta, ko države niso imele težave z dolgovi bi se s tem popolnoma strinjal, v tem trenutku pa se je potrebno vprašati ali to še drži? Bi si vi v tem trenutku dolžniške krize upali kupovati dolgove najbolj zadolženih držav Grčije, Italije, Portugalske in konec koncev tudi Slovenije? Bi v realni situaciji želeli posoditi denar nekomu, ki že ima velike dolgove in s tem šli v tveganje, da svojega denarja morda v realni vrednosti ne bi več videli?

Zavarovalnica ali varčevalnica?

Za konec bi rad omenil, da se mi zdi čisti nesmisel varčevati na zavarovalnem produktu, če vi osebno zavarovanja ne potrebujete. Zavarovati pomeni, da vas zavarovalna institucija zavaruje! Varčevanja oz. ohranjanje realne kupne moči pa iščite na drugih, za to primernejših varčevalnih oblikah. Zbirajte informacije na to temo, saj gre konec koncev za vaše premoženje in vedno uporabljajte navadno kmečko pamet.

Objavljeno v Bistriških novicah

Nekaj narodu všečnega in aktualnega: GOTOF JE

In kaj so naredli moji kolegi na aktualno temo?

Martin, vsaka čast tvoji inovativnosti in pozornosti na aktualnost! In seveda čestitke tvojima kolegoma.

PROTESTI - Kdo bo sedaj vladal svetu?

Na spodnjih posnetkih si lahko ogledate razliko med slovensko in nemško policijo na protestnih shodih. Obojni protesti so nesporno usmerjeni proti kapitalizmu in oblastem, ki niso sposobne obvladovati današnjih svetovnih gospodarskih razmer. Reforme so zaenkrat samo na papirju, dejanja pa zaostajajo za več let. In samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo ljudje stopili na ulice in s tem izrazili resnično nezadovoljstvo s sistemom. Napake, ki so bile narejene v preteklosti, žal ne gre hitro popravit oz. so rešitve močno vprašljive. Svetovno gospodarstvo je zaglavilo in iz te luknje žal ne more ven - oblasti in elita so pobrale smetano, katere zagotovo nikoli ne bodo izbruhale nazaj. Poleg vsega pa tudi odgovarjali ne bodo za noben sporen "račun"! Žalostno, a resnično!

In tukaj imamo rezultate: PROTESTE!!! Ki so bili pričakovani tudi v Sloveniji. In kaj zdaj? Politiki se sprenevedajo in valijo krivdo drug na drugega. Nihče ne bo prevzel odgovornosti, nihče ne bo odstopil sam, nihče ne bo nič vrnil! Sociološki pojav nenapovedane množice na cesti je logična posledica. Vendar se vprašam: Kdo bo sedaj vladal svetu?

Revolucija, ki je na pohodu, bo zagotovo zgodovinska. Za vse! Sprašujem se le, ali ni že vse to malce prepozno, ker bodo žrtve zagotovo številnejše in večje!

Protesti v Sloveniji:

Protesti v Nemčiji:

Avtor fotografije: Marko Vanovšek

Povpraševanje po srebru bo s strani industrije zraslo v naslednjih dveh letih

Uporaba srebra naj bi se za industrijske namene povečala za 7% v letu 2013 in dodatnih 6% v letu 2014, poroča GFMS za Silver Institute.

V poročilu je prav tako zavedeno, da je še veliko prostora pri ceni srebra, naslednja naj bi v naslednjih letih zaradi vse večjega povpraševanja s strani industrije tudi zrasla. Ali je dobro biti lastnik fizičnega srebra v prihodnjih letih? Na to vprašanje si morate sami odgovoriti.

Več lahko preberete na Reuters-ovem spletnem naslovu...


Avtor fotografije: Mii Photo

Lauren Lyster z Dan Ariely o finančni prevarah, moralnem hazardu in psihologiji prevarantov

Dan Ariely spregovori o sankcijah za nemoralno vedenje na finančnih trgih, korupciji  in elitah, ki vodijo ves sistem brez kančka slabe vesti. Določenim dejanjem je bil namreč tudi sam priča in na podlagi tega zagotavlja, da tovrstna korupcija ogroža kapitalistični sistem in uničuje celotne družbe kot tudi industrijo. Za primer elitnega sodelovanja navede člana upravnega odbora v Morgan Stanley, Erskine Bowles in njegove žene, ki je v upravnem odboru v JP Morgan.

Sodobna finančna kultura je po avtorjevih besedah kultura narcizma in egoizma, ki se je sama spravila v velike težave, sedaj pa prelagajo odgovornost eden na drugega in z javnostjo komunicirajo o rešitvah in si želijo njene podpore. Prav tako si želijo sočutja s strani javnosti in razumevanja, ki pa ga sama  nikoli ni imela in po vseh predvidevanjih jo tudi ne bo imela.

Preberite več o morali na finančnih trgih in korupciji in si oglejte spodnji filmček»

Predvidevanja v 2012: Prihaja zelo verjeten kolaps dolarja $

Zaradi krize ameriškega dolarja je mnogo (večjih) držav celega sveta stopilo stran od te svetovne valute. V tem primeru gre predvsem za transakcije v tej valuti in seveda za državne rezerve.  Ni daleč stran, ko bo dolar izgubil status »valute rezerv«, kar se bo odrazilo v hiperinflaciji. Kitajska in večje svetovne banke kupujejo zlata, kolikor se le da. Ameriške banke kupujejo zlato, ker vedo, da bo vrednost ameriškemu dolarju znatno padla. Kolaps prihaja in tega se zaveda tudi FED (centralna banka ZDA). Banke so bile pri tem opozorjene, ne pa tudi ljudje, ki jih čakajo hude nepredvidene posledice.  Za lažje razumevanje dodajam še zraven video na youtube:

Povzeto po: http://geraldcelentechannel.blogspot.com/2012/11/2012-predictions-much-anticipated.html?utm_source=feedburner&utm_medium=email&utm_campaign=Feed%3A+TrendsForecastsAndPropheciesBlog+%28Trends+Forecasts+and+Prophecies+Blog%29

Slaba banka - nadaljevanje neoliberalnih idej

Z naslednjim navedenim besedilom želim izpostaviti sovražnika sodobnega časa - neoliberalizem. Kako se ga osvoboditi, nam dobro opisuje spodnje besedilo ekonomsita in kolumnista v Dnevniku, ki pravi, da se lahko neoliberalizma osvobodimo z nelibrealizmom samim. Ideja leži namreč v sistemu nove svobode. Drug razlog objave spodnjega članka pa leži v delitvi mnenja z g. Mastenom glede ideje o ustnovitvi slabe banke. Navajam resnično dobro idejo omenjenega ekonomista iz razloga, ker mi ni vseeno za bodočo Slovenijo.

Navajam besedilo Igorja Mastena, izvorno besedilo v Dnevniku: 

Ste brali Doktrino šoka Naomi Klein? Če želite razumeti, kaj se dogaja v svetu in Sloveniji danes, je to obvezno branje. Knjiga v celoti razkrinka namere nobelovca Miltona Friedmana in neoliberalizma, da vsako krizo izkoristi za uničevanje javnega in za privatizacijo, s katero se obogati peščica ljudi. Če ne gre drugače, za izvrševanje svojega peklenskega načrta neoliberalizem sam ustvarja krizo in stanje šoka. Čile, Argentina, Vzhodna Evropa, Bližnji in Srednji Vzhod. Nič drugače ni pri nas.

V Sloveniji se z uničevalnim pohodom neoliberalizma soočamo že dolgo. V začetni tranzicijski depresiji je neoliberalizem izkoristil takratno stanje šoka za bogatenje posameznikov. Dobili smo vojne dobičkarje in certifikatske barone. V tej prvi fazi nekateri niso imeli sramu niti pred privatizacijo nepremičnin univerze. Kasneje so se neoliberalci tudi formalno stanovsko organizirali. Kučanov Forum 21, na primer, je postal združenje neoliberalcev leve provenience. Cerkveni Zvonovi so bili stičišče neoliberalcev desne provenience. Vsi so spretno kopičili premoženje, ki se je bodisi lastninilo bodisi privatiziralo. Pretkanost tega neoliberalnega načrta se kaže tudi v njegovi spretni javni travestiji, saj se je vse to zgodilo pod zastavo gradualizma. Razkrinkanje te navidezne shizofrenosti, ki je prikrivala neoliberalno doktrino šoka, ni enostavno. Se še spomnite, kako so eksponenti gradualizma vedno uporabljali argument šoka v obrambo svojih stališča. Nevarnost argentinskega scenarija, pa nevarnost madžarskega scenarija in nevarnost portugalskega scenarija, pa še kaj. Tipična doktrina šoka, ki sistematično speljuje pozornost stran od procesa, ki poteka v ozadju, to pa je izrinjanje javnega.

Danes neoliberalizem ponovno izkorišča stanje šoka finančne krize za dodatno plenjenje državnega premoženja. Problem slabih posojil v bankah je ekonomsko-politična tema številka ena. Vsak dan poslušamo grožnjo prošnje za mednarodno finančno pomoč, ki bo s sabo prinesla diktatorje iz Bruslja, Frankfurta in Washingtona. Ti pa naj nam bi vsilili neoliberalne reforme.

V izogib temu se nam ponuja rešitev, ki je v resnici spretno zamaskiran peklenski načrt. Sanacija bank prek t.i. slabe banke je pretanjen in perfiden neoliberalni načrt privatizacije. Najprej se z državnim denarjem od bank odkupi slaba posojila, s čimer bomo davkoplačevalci pokrili slabe kredite, ki jih je bančna elita podelila svojim pajdašem. Nato se bodo očiščene banke privatizirale. Tipičen scenarij doktrine šoka. Najprej grožnja z gospodarskih kolapsom in prošnjo za finančno pomoč. Nato ponujena rešitev, ki pa ni nič drugega kot neoliberalno privatizacija ključnih finančnih institucij v državi.

Temu načrtu se je potrebno upreti. Obstaja rešitev, ki zahteva samo nekaj zdrave kmečke pameti in nekoliko poznavanja bančništva. Lepota te rešitve je, da za boj proti neoliberalizmu uporablja enako orožje kot neoliberalizem sam: denar. Zelo veliko denarja in zelo malo denarja hkrati.

Poglejte, ob predlogu ustanovitve slabe banke se govori, da bo država morala primakniti štiri milijarde dolarjev. Rešitev, ki jo bom opisal, pa z neprimerno manj, praktično nič davkoplačevalskega denarja ustvari zelo veliko denarja v gospodarstvu, predvsem pa neoliberalnim elitam preprečuje ponovno plenjenje države. Moram priznati, da osnovna ideja rešitve ni moja, jaz sem zgolj dodelal nekatere tehnične podrobnosti. Dobil sem jo od poslanca SD, Matevža Frangeža, ki je v oddaji Odmevi argumentiral svoje nasprotovanje ustanovitvi slabe banke. Čeprav se je Frangež skliceval tudi na mnenja eminentnih ekonomistov, J. Mencingerja, V. Boleta in I. Ribnikarja, izhajam iz tega, kar je povedal sam.

Njegova teza je, da je neposredna dokapitalizacija bank s strani države finančno bistveno bolj učinkovita od odkupovanja terjatev. To temelji na dejstvu, da banke potrebujejo le približno 1 evro kapitala za vsakih 10 evrov danih posojil. Iz česar naj bi tudi sledilo, da za pokritje problema nekaj milijard slabih posojil, z dokapitalizacijo potrebujemo le desetino tega zneska. Če bi država oz. slaba banka v njenem imenu slaba posojila odkupovala, pa temu naj ne bi bilo tako. Zato se sam od sebe ponuja sklep, da bo slaba banka oškodovala davkoplačevalsko premoženje, ker bo reševanje problema slabih terjatev bistveno dražje kot dokapitalizacija bank s strani države.

V tem razmišljanju se skriva neslutena moč. Pomislite, vsak evro v banko vloženega kapitala lahko ustvari za 10 evrov posojil. V neoliberalnem kapitalizmu delajo banke denar tako že stoletja. Tako rekoč pred nosom nam leži rešitev, samo v svoj prid jo moramo uporabiti.

Predstavljajte si, da država od nekje dobi 1 evro, na primer z višjim DDV na časopise, in z njim dokapitalizira banko. Banka lahko na tej osnovi odobri za 10 evrov posojila, še najbolje pa, da kupi za 10 evrov državnih obveznic. Te so najboljša naložba v državi, zato nanje banki ni potrebno oblikovati rezervacij. No, tako dobi država od banke 10 evrov. Če za teh 10 evrov ponovno dokapitalizira banko, lahko sedaj banka kupi za 100 evrov obveznic. Teh 100 evrov lahko ponovno gre za dokapitalizacijo, s čimer lahko banka kupi že za 1000 državnih obveznic. Še nekaj korakov in smo hitro na milijardi denarja. V naslednjem koraku pa že na desetih milijardah. Ustavimo se tukaj, saj, za razliko od neoliberalcev, nismo pogoltni. Neoliberalizem v takem procesu nima mere, zato so finančne krize. Za nas pa je 10 milijard čedna vsota. Z njo lahko mirno dokapitaliziramo banke in tako rešimo problem slabih posojil, pa še precej nam bo ostalo za pokritje proračunskega deficita in odplačilo dolgov do tujine. Ne bo nam treba prositi za finančno pomoč in ne bo nam treba poslušati neoliberalcev iz Bruslja, Frankfurta in Washingtona o strukturnih reformah. Predvsem pa, ne bo nam treba privatizirati bank.

Doslednost zahteva, da pribijemo še nekaj. V zgornjem primeru je morala država za 1 evro začetne dokapitalizacije dvigniti DDV na časopise. V bistvu pa ji niti tega ni treba. Začetni evro si lahko država kar izposodi od banke. Ne le, da tako iz nič ustvarimo 10 milijard evrov, tudi višji DDV ne bo pokopal nobenega časopisnega podjetja.

Če smo pametni, lahko neoliberalno orožje ustvarjanja denarja uporabimo za boj proti neoliberalizmu samemu. Rešitev je pred nami. Z njo lahko se lahko dokončno osvobodimo neoliberalizma. Ustvarimo lahko nov ekonomski sistem. Sistem nove svobode.

6. kongres plemenitih kovin in surovin

Dogodek za širšo javnost

S Slovenskim kongresom plemenitih kovin in surovin želimo poudariti pomembnost vlaganja premoženja v plemenite kovine in surovine v trenutnih negotovih časih. Dogodek je namenjen širši javnosti, saj se spremembe na ekonomskih trgih dotaknejo vsakega posameznika.

Z novimi govorniki bomo tako poiskali vzporednice med preteklimi finančnimi krizami in zdajšnjo, dotaknili se bomo aktualnega položaja in možnih predvidenih sprememb.

Letos smo tudi na novi lokaciji, in sicer na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, instituciji, ki na svojo karierno pot pripravlja bodoče ekonomiste, analitike in finančnike.

Brez cenzure, z vpogledom v prihodnost

Gerald Celente

Dimitri Speck

Thorsten Schulte

Philipp Bagus

Gostili bodo G. Geralda Celenteja, največjega mednarodnega napovedovalca tržnih trendov in direktorja Trend Research Institute za katerega pravijo, da bi mu še Nostradamus zavidal. Celente je s svojim inštitutom napovedal dogodke, ki so se znali odviti šele čez nekaj desetletij (leta 2004 je napovedal recesijo za 2007 tako kot zlom borze 2008, leta 1988 'boom' ekološke hrane, azijsko valutno krizo leta 1997, 'tek zlatega bika' leta 2004 itd.). 
Prijetna osvežitev letošnjega kongresa bo tudi dr. Philipp Bagus, profesor iz Španije, ki je kljub svoji mladosti že zelo priljubljen med mediji. Njegova iskrenost in nepristranskost pri obravnavanju trenutne finančne situacije ga je spodbudila, da je kot soavtor sodeloval pri pisanju knjige 'Globoka zamrznitev: gospodarski zlom Islandije' ('Deep freeze: Iceland's economic colapse'), izkazal pa se je tudi kot avtor uspešnice 'Tragedija evra' (The tragedy of euro), ki je bila prevedena v kar 14 jezikov. Če nadaljujemo z iskrenostjo je G. Dimitri Speck pravi sinonim zanjo. Če slišite za izraze 'manipulacija na trgu zlata in srebra' je Speck sigurno ključni sogovornik konstruktivne diskusije. Strokovnjak, ki v raznih študijah in intervjujih ne popušča pri razkrivanju 'manipulativnih prijemov'. Speck je namreč leta 2001 razkril uporabo cenovnih anomalij s katerimi centralne banke že od leta 1993 posegajo v trg zlata. O podrobnostih na trgu srebra pa nam bo marsikaj novega znal povedati tudi že poznan Thorsten Schulte. Bivši bančnik, ki že dolga leta spremlja trg srebra je poleg mnogih člankov in prispevkov, spisal tudi dve knjigi. Zadnja je bila prevedena tudi v slovenski jezik z naslovom 'Rešite svoje premoženje, kupite srebro.' 

Iz Ekonomske fakultete se nam bo pridružil prof. Jože P. Damijan, bivši minister za razvoj, specialist na področju mednarodne ekonomije in poslovanja, avtor mnogih člankov in raziskav. Med domačimi govorniki bo zanimivo prisluhniti tudi Andražu Grahku. Zelo znan v slovenskem prostoru samostojni finančni analitik, pred časom še glavni upravitelj premoženja na KD Skladi, bo zagotovo z nami delil koristne informacije.

 

Poleg predavanj vam bodo pripravili zanimivo okroglo mizo, kjer vam bodo mednarodno priznani analitiki, domači poznavalci finančne situacije kot tudi profesorji (med njimi bo prisoten tudi zelo znan dr. prof. Bogomir Kovač) predložili morebitne scenarije, ki se lahko zgodijo kot posledica 'omilitve' finančne krize.

Umetnost je prepoznati dobro v slabem

Seveda bodo poskrbeli tudi za popestritve na kongresu, ki vas bodo kljub resnosti situacije spravile v dobro voljo, polepšale dan in vas navdale z nujno potrebnim pozitivizmom.

Vabilo na 6. kongres plemenitih kovin in surovin

Vse bralce bloga vabim na že 6. kongres plemenitih kovin in surovin, ki ga organizirajo v podjetju Elementum. Namen kongresa je omogočiti dostop do zanimivih in koristnih informacij s strani domačih in tujih priznanih strokovnjakov.

Dejstvo je, da se bo stanje še poslabšalo preden se bo začelo izboljševati, zato je naš namen razložiti vzroke za sedanjo situacijo, predvideti bodoče verjetne scenarije in podati rešitve, kako zaščiti svoje premoženje.
Zavedati se moramo, da ne moremo v večji meri vplivati na širšo makroekonomsko sliko, lahko pa sami poskrbimo zase.

Kongres bo letos v soboto 20. oktobra, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Program predavanj in opisi govornikov. Vstop bo omogočen samo tistim, ki se bodo predhodno prijavili.

20 RAZLOGOV ZAKAJ INVESTIRATI V ZLATO:

1. Ker ima zlato že več kot 4000 let vlogo denarja kot menjalnega sredstva in kot hranilca vrednosti.

2. Ker ima zlato po celem svetu enak sijaj in je znan tudi kot t.i. svetovna valuta.

3. Ker pomen zlata v času povečane nestabilnosti v svetu postaja vse pomembnejši, saj zlato v primerjavi s papirnatim denarjem in obveznicami v času povečanja inflacije ne izgublja svoje vrednosti, kot jo izgublja denar in zato predstavlja steber finančne stabilnosti, ki je v svetu vedno bolj ogrožena.

4. Kateri denar se je in se bo v zgodovini ohranil najdlje? Ameriški dolar, Evro, Slovenski tolar, Nemška marka, Jugoslovanski dinar, zlato in srebro?

5. Ker je današnja vrednost zlata še vedno podcenjena.

6. Ker vsi pomembnejši neodvisni analitiki še vedno napovedujejo rast vrednosti zlata v prihodnosti.

7. Ker vse svetovne valute že več let stalno izgubljajo vrednost proti zlatu.

8. Ker so investicijske možnosti za vlaganje v zlato omejene.

9. Ker liberalizacija kitajskega trga pomeni vzpon povpraševanja po zlatu s strani Kitajske.

10. Ker so centralne banke postale zopet neto kupci zlata.

11. Ker lahko vaši težko privarčevani življenjski prihranki glede na današnji monetarni sistem izpuhtijo 'kot bi mignil z očmi'.

12. Ker se zadolženost držav izjemno hitro in nekontrolirano povečuje.

13. Ker je v 80-ih letih vrednost premoženju v zlatu predstavljala 20% vsega svetovnega premoženja, danes pa predstavlja manj kot 1%.

14. Ker so ZDA prenehale objavljati agregat M3 količine denarja v obtoku. Verjetno ne brez razloga.

15. Ker se investicije vlagateljev v zlato hitro povečujejo.

16. Ker obstaja velika in naraščajoča razlika med proizvodnjo zlata in povpraševanjem.

17. Ker če bi pred desetimi leti kupili unčo zlata, bi zanjo odšteli 305,95 $ (23.8.2002), danes pa je le ta vredna 1642 $ (22.8.2012). Povedano drugače: če bi pred 10 leti vložili 1000 € v zlato, bi danes imeli 5360 €. Če bi teh 1000 € imeli doma, bi bili danes nominalno vredni še vedno 1000 vendar realno, glede na kupno moč, le 500€.

18. Ker je vrednost letne proizvodnja zlata več kot 2x manjša kot vrednost Microsofta na borzi.

19. Ker lahko z investicijo v zlato davčno optimirate vaš portfelj.

20. Ker je investicija v zlato likvidna naložba in ker je donos višji kot v primeru vezave denarja v banki.

Kako kupiti zlato?

Vir: povzeto po http://peterslapsakblog.blogspot.com/2010/03/zlato-20-razlogov-zakaj-v-zlato.html#.UDN8K6Dm6ut

Kriza EVRA bo trajala še nekaj časa

Zlato in srebro sta v petek še enkrat pokazala nekaj moči, kot se je v zadnjih tednih že večkrat zgodilo. Potem, ko je bilo v zgodnjem trgovanju pod pritiskom, se je rumena kovina strmo obrnila na 1.605 $, poskočila je tudi do svoje kratkoročne točke odpornosti okoli 1,625 $ in pristala nekoliko nižje pri okoli 1.620 $.  Srebro se je dvignilo za skoraj 60 centov in poskočilo od najnižje vrednosti 27,60 $ na več kot 28,30 $. Tudi srebro je nekoliko padlo saj se trenutno stoji na 28.00 $.

Medtem, novice iz Nemčije kažejo, da težave s krizo evroobmočja še zdaleč niso odpravljene. Po podatkih inštituta IFO v Münchnu, je po ocenah nemški trgovinski presežek dosegel 210 milijard ameriških dolarjev v letu 2012. Inštitut je izračunal, da bo ta presežek najvišji na svetu in bo tako večji od presežka Kitajske z ocenjenih 203 milijard $.

Medtem ko bi v preteklosti mnogi politiki v Nemčiji praznovali bilančni presežek kot "dobro stvar" -  izjave kot "svetovni prvak izvoza" – so se tovrstna trgovinska neravnovesja, ki jih povzroča neo-merkantilistični slog razmišljanja, izkazala za pomemben in temeljni dejavnik sedanje finančne krize v Evropi. Preprosto povedano, ti novi podatki ponovno kažejo, da se konkurenčnost v kriznih državah ni izboljšala.

Ko je postalo očitno, da države PIIGS ne bodo mogle odplačati posojila (beri: nemških prihrankov), s katerimi so financirali svojo potrošnjo v letih 1999-2007, so se ti zasebni kapitalski tokovi iz Nemčije v obrobje obrnili, kar je privedlo do streznitvene krize v teh državah. V odgovor so vlade ustanovile javne kapitalske tokove v obliki vladnih reševalnih paketov, ki v bistvu prisilijo Nemčijo, da še naprej daje več posojil v teh državah, vendar sedaj na vladni ravni.

Dejstvo, da se nemški tekoči računi plačilne bilance zdaj dvigajo nazaj na iste ravni kot pred krizo evra kaže, da ti javni kapitalski tokovi ohranjajo neravnovesja na mestu, zaradi česar se obrobne države še naprej zadolžujejo za neproduktivne izdatke. Vprašanje je torej: Kako dolgo bo Nemčija pripravljena in sposobna dajati posojila, ki verjetno nikoli ne bodo vrnjena?

Medtem, ko bi lahko denar od centralnih bank hitro razvedril trge na kratki rok, je povsem jasno, da dokler se ne obravnavajo osnovna neravnovesja v območju evra, kriza ostaja trdno zasidrana.

Vir: Povzeto po insajder.si, goldmoney.com

VZAJEMNI SKLADI

Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje in je bilo financirano z denarjem fizičnih oziroma pravnih oseb ter je v lasti teh oseb. Sredstva vzajemnega sklada se zbirajo z javno prodajo izdanih investicijskih kuponov. Imetnik investicijskega kupona ima pravico svoj kupon kadarkoli prodati vzajemnemu skladu in s tem iz njega izstopiti. S premoženjem vzajemnega sklada se trguje na borzi.

Vzajemni skladi so primerni za dolgoročno varčevanje (npr. za šolnino ali pokojnino) in, poudarjam, niso primerni za hitre zaslužke. Z vidika likvidnosti so boljša dolgoročna naložba ob različnih rentnih oziroma življenjskih zavarovanj ali pa od vezave na banki, saj denar v skladu ni vezan in je lahko veliko donosnejši od vezanih vlog. Pozorni moramo biti le na davek na kapitalski dobiček. Plačamo ga od dobička, ki ga ustvarimo s prodajo točk vzajemnega sklada, če te točke prodamo prej kot v dvajsetih letih. Davek od dobička je odvisen od različnih časovnih obdobij: 0-5 let: 20%; 5-10 let: 15%; 10-15 let: 10%; 15-20 let: 5%; po 20 letu varčevanja ne plačamo davka. Če vlagamo v tuje vzajemne sklade, pa moramo vedeti, da se moramo takrat ravnati po tujih zakonodajah, pa čeprav vložimo svoj denar tukaj v Sloveniji. Res pa je, da mnoge tuje zakonodaje sploh nimajo davka na kapitalski dobiček (npr. Luksemburg).

Poznamo različne vrste vzajemnih skladov: obvezniški, kjer so naložbe usmerjene predvsem v obveznice (lastnosti: manjša donosnost, zelo malo tveganja); delniški, kjer gre za naložbe v delnice (dokaj veliko tveganje, večja donosnost); mešani, ki je kombinacija zgornjih dveh; indeksni, ki je na trgu manj pogost, kjer pa se dividende ne izplačajo v sklad in vložijo, ampak se izplačajo vlagateljem na bančni račun.

Vzajemni skladi so se na našem trgu začeli pogosteje pojavljati po letu 2003, ko je prišlo do ekspanzije. Takrat smo imeli okoli 10 vzajemnih skladov in so bili usmerjeni predvsem na slovenski trg. Danes poznamo preko 400 takšnih skladov različnih vlagateljskih politik tako v slovenski trg kot tuje trge širom sveta.

Seveda je zaradi krize v zadnjih treh letih čutiti nekoliko nezaupanja tudi v to vrsto varčevanja oz. naložb. Vendar se je pri tem potrebno ponovno vprašati, kakšne vrste vlagatelj smo – ali varčujemo oz. nalagamo na kratek ali na dolgi rok? Vsekakor priporočam mesečno vlaganje v različne vrste vzajmnih skladov za daljše časovno obdobje. Kriza predstavlja veliko priložnost poceni nakupa vrednostnih točk sklada – tako najbolje izkoristite efekt povprečnega stroška. Dlje kot traja obdobje krize, dlje boste poceni nakupovali in posledično boste nagrajeni z višjim donosom kasneje ob izhodu iz krize.

Trenutni časi so idelani za vstopanje v te oblike mesečnega vlaganja. Delniški skladi, ki imajo naložbeno strategijo usmerjeno v podcenjene trge in sektorje, imajo namreč še vedno izredno velik potencial za rast in razvoj. Pri tem imam v mislih predvsem še vedno vzhodne trge in trge Južne Amarike, kaj hitro pa bodo prišli tudi časi, ko bomo investicije preusmerjali vse bolj tudi v Afriške dežele.

Če si želite ustvariti premoženje za lažjo prihodnost, predvsem v starostnem obdobju, potem je skrajni čas, da začnete dajati na stran in si bolje plemenititi svoje prihranke kot sicer na banki ali v klasičnih zavarovanjih. Varčevanje za otorkovo šolnino ali bolje rečeno štipendijo je prav tako najbolje izvajati z mesečnim odvajanje svojega prihodka v vzajemni sklad.

OD IDEJE DO USPEHA

MLADI IN FINANCE...

…je naslov sklopa predavanj na temo osebnega premoženja in priložnosti na trgu, ki jih pripravljamo v okviru finančnega opismenjevanja in ozaveščanja mladih. Namenjen je študentom, dijakom in mladim nasploh, ki jih zanimajo zaposlitvene priložnosti in prehod na trg dela.

Predavanja bodo potekala v prostorih Mladinskega centra MIŠ, in sicer pod okriljem Kluba študentov Slov. Bistrica in podjetja Planet znanja. Sklop predavanj obsega 4 predavanja. Prvo predavanje je bilo na temo Mladi in podjetništvo, sledi mu delavnica/perdavanje na temo OD IDEJE DO USPEHA, ki bo to soboto 14.04.2012 ob 19.00. Naslednje predavanje bo v četrtek, 26.4.2012, ob 18. uri, z naslovno temo MLADI IN NALOŽBE.

OD IDEJE DO USPEHA

Kako dolgo bomo še sanjali? Kako naj udejanjim idejo, da ne bo ostalo pri ideji? Samopodoba in samozavest ključ do uspeha. Katero je tisto področje, ki me veseli in pri katerem sem lahko uspešen? Imam zapisane svoje cilje? Kakšna je moja prihodnost? Imam zagotovljeno premoženje in delo v naslednjih letih? Kako realizirati in uresničiti svoje sanje? Kdo je/bo kovač moje sreče?

Avtor slike: "Idea go".

PREMOŽENJSKO SVETOVANJE KOT POKLIC PRIHODNOSTI

Vsak človek želi biti zdrav, srečen, zadovoljen, spoštovan in uspešen. Skoraj vsak od nas sanja o tem, da bi imel veliko koristnega znanja, zanimiv poklic v katerem bi za svoje delo dobil ustrezno priznanje, imel občutek, da te veliko ljudi potrebuje in tako zavzeti v družbi spoštovanja vredno podobo in visok socialni status.

V kolikor tudi vas zanima poklic, ali zgolj koristne in zanimive informacije, vas vabimo, da se nam pridružite na kratkem

INFORMATIVNEM SEMINARJU

v četrtek, 5.4.2012 ob 18.00 uri

v Hotelu Smogavc, Slomškova ulica 4, 3214 Zreče.

Vse dodatne informacije lahko dobite pri premoženjski pisarni PLANET ZNANJA, Niko Turk s.p., na tel.: 041 271 131 ali na e-mailu: niko.turk@planetznanja.si

avtor slike: "chanpipat"

ZAKAJ VLAGAT RAVNO V VZAJEMNI SKLAD?!

Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje in je bilo financirano z denarjem fizičnih oziroma pravnih oseb ter je v lasti teh oseb. Sredstva vzajemnega sklada se zbirajo z javno prodajo izdanih investicijskih kuponov. Imetnik investicijskega kupona ima pravico svoj kupon kadarkoli prodati vzajemnemu skladu in s tem iz njega izstopiti. S premoženjem vzajemnega sklada se trguje na borzi.

Vzajemni skladi so primerni za dolgoročno varčevanje (npr. za šolnino ali pokojnino) in, poudarjam, niso primerni za hitre zaslužke. Z vidika likvidnosti so boljša dolgoročna naložba ob različnih rentnih oziroma življenjskih zavarovanj ali pa od vezave na banki, saj denar v skladu ni vezan in je lahko veliko donosnejši od vezanih vlog. Pozorni moramo biti le na davek na kapitalski dobiček. Plačamo ga od dobička, ki ga ustvarimo s prodajo točk vzajemnega sklada, če te točke prodamo prej kot v dvajsetih letih. Davek od dobička je odvisen od različnih časovnih obdobij: 0-5 let: 20%; 5-10 let: 15%; 10-15 let: 10%; 15-20 let: 5%; po 20 letu varčevanja ne plačamo davka. Če vlagamo v tuje vzajemne sklade, pa moramo vedeti, da se moramo takrat ravnati po tujih zakonodajah, pa čeprav vložimo svoj denar tukaj v Sloveniji. Res pa je, da mnoge tuje zakonodaje sploh nimajo davka na kapitalski dobiček (npr. Luksemburg).

Poznamo različne vrste vzajemnih skladov: obvezniški, kjer so naložbe usmerjene predvsem v obveznice (lastnosti: manjša donosnost, zelo malo tveganja); delniški, kjer gre za naložbe v delnice (dokaj veliko tveganje, večja donosnost); mešani, ki je kombinacija zgornjih dveh; indeksni, ki je na trgu manj pogost, kjer pa se dividende ne izplačajo v sklad in vložijo, ampak se izplačajo vlagateljem na bančni račun.

Vzajemni skladi so se na našem trgu začeli pogosteje pojavljati po letu 2003, ko je prišlo do ekspanzije. Takrat smo imeli okoli 10 vzajemnih skladov in so bili usmerjeni predvsem na slovenski trg. Danes poznamo preko 400 takšnih skladov različnih vlagateljskih politik tako v slovenski trg kot tuje trge širom sveta.

Seveda je zaradi krize v zadnjih treh letih čutiti nekoliko nezaupanja tudi v to vrsto varčevanja oz. naložb. Vendar se je pri tem potrebno ponovno vprašati, kakšne vrste vlagatelj smo – ali varčujemo oz. nalagamo na kratek ali na dolgi rok? Vsekakor priporočam mesečno vlaganje v različne vrste vzajmnih skladov za daljše časovno obdobje. Kriza predstavlja veliko priložnost poceni nakupa vrednostnih točk sklada – tako najbolje izkoristite efekt povprečnega stroška. Dlje kot traja obdobje krize, dlje boste poceni nakupovali in posledično boste nagrajeni z višjim donosom kasneje ob izhodu iz krize.

Trenutni časi so idelani za vstopanje v te oblike mesečnega vlaganja. Delniški skladi, ki imajo naložbeno strategijo usmerjeno v podcenjene trge in sektorje, imajo namreč še vedno izredno velik potencial za rast in razvoj. Pri tem imam v mislih predvsem še vedno vzhodne trge in trge Južne Amarike, kaj hitro pa bodo prišli tudi časi, ko bomo investicije preusmerjali vse bolj tudi v Afriške dežele.

Če si želite ustvariti premoženje za lažjo prihodnost, predvsem v starostnem obdobju, potem je skrajni čas, da začnete dajati na stran in si bolje plemenititi svoje prihranke kot sicer na banki ali v klasičnih zavarovanjih. Varčevanje za otorkovo šolnino ali bolje rečeno štipendijo je prav tako najbolje izvajati z mesečnim odvajanje svojega prihodka v vzajemni sklad. Vse podrobnejše informacije o vlaganju v sklade in drugih oblikah varčevanja oz. naložb lahko dobite v Planetu znanja v Slovenski Bistrici.

avtor slike: suphakit73, jscreationzs