NAPOVED ERICA SPROTTA: POLETI 2014 UNČA ZLATA - 2400$

Milijarder, Eric Sprott, direktor Sprott Asset Management, napoveduje ceno zlata za 1 unčo do 2.400 $. Slednjo vrednost naj bi po njegovem mnenju doseglo do naslednjega poletja. O razlogih za dvig cene spregovori na Cambridge House's Toronto, konferenci za investicije v surovine. V naslednjem video intervjuju, dolžine 15 minut, spregovori tudi o Bernankeju, predsedniku FED-a, ki naj bi se po njegovem mnenju povsem napačno soočal z reševanjem in omilitvijo krize vse od leta 2008. Sprott tudi še vedno ostaja pri svojem favoritu, ki naj bi ga zaščitil pred vse globjo krizo v prihodnje, srebru. 

Intervju v celoti si lahko ogledate na tej youtube povezavi

E-MAIL, KI OBSTAJA SAMO 10 MINUT

Zelo dobra zadeva za včlanjevanje v določene internetne klube ipd., katermi ne želimo zaupati svojega osebnega e-maila in na katerega ne želimo prejemati reklamnih sporočil.

Povezavo do tega, za kratek rok skreiranega e-maila, najdete TUKAJ.

IZRAČUN ZA POKOJNINO

Za vse, ki bi si radi izračunali okvirno kakšno pokojnino boste imeli, lahko preverite na ZPIZ povezavi.

Za vse, ki pa bi se radi izognili realnosti nizke pokojnine, pa se lahko obrnete na to povezavo in kontakte.

TITOV SEF - BOGASTVO JUGOSLAVIJE SKRITO DOBRIH 30 LET

NARODNI BANKI JUGOSLAVIJE JE BILO PREDANO IZ TITOVEGA SEFA:

a) zlato v palicah in v prahu v skupni težini 29,366 kilogramov;

b) veliki in mali zlatniki, skupaj 2.663 kosov;

c) predmeti iz zlata, brilijanti in diamanti, ki so pripadali družini Karađorđević, skupaj 149 kosov;

d) predmeti iz zlata in drugih plemenitih kovin, ki so bili vzati iz trezora Narodne banke Jugoslavije, zaplenjeni ali kupljeni iz državnih sredstev, skupaj 251 kosov;

e) numizmatični denar večje vrednosti, skupaj 1.271 kosov;

f) odlikovanja, ki so pripadala družini Karađorđević, 13 kosov;

g) posoda iz srebra in pozlačenega srebra, skupaj 18 kompletov;

h) ostali predmeti manjšjih vrednosti (medaljoni, škatlice za cigarete, obeski, značke in drugo), skupaj 83 kosov;

i) devizna sredstva v gotovini: 26.219 ameriških dolarjev, 36.000 nemških mark in 2.200 danskih kron.

Vir slike: http://www.kamenjar.info/bogatstvo-skrivano-33-godine-bih-ce-dobiti-dio-zlatnih-rezervi-iz-titovih-sefova/

STRESNI TESTI BANK BODO KMALU ZNANI

Kaj nam bodo prinesli stresni testi bank? Testi, ki bi jih morali opravljati pri nas vsake 3-5 let, da bi imeli jasno sliko zdravja naših največjih finančnih institucij. Po mnenju večine ne bodo prinesli nič dobrega. Izvedeli bomo konkretne številke, kar zadeva zadolženost bank in ali bodo le-te v bodoče še obstajale ali pa jih bomo reševali tako kot vedno davkoplačevalci posredno z novimi davki in dajatvami. V vsakem primeru bodo ti testi najbolj stresni prav za malega človeka, ki bo tako ali drugače to poplačal. Menim, da tudi ni več vprašanje, ali bomo potrebovali pomoč evropskih finančnih institucij (IMF in ECB). Stabilnost političnega sistema pri nas je bila vedno vprašljiva in danes ni nič drugače. Tudi ljudje so vse bolj razjarjeni in razočarani ter naveličani. In ko vlada da na mizo nov zakon, ki je nekoliko bolj usmerjen pobiranje novih dajatev, ponorijo prav vsi: mediji, sindikati, množica, interesne skupine… Komu se bomo pritožili takrat, ko bo Evropa zahtevala veliko več in nam zategnila pas dobesedno do vratu? Morebiti nas čaka ta realnost prav ob koncu leta, ko bomo izvedeli rezultate testov.

Ob tej priložnosti bi rad povabil na javno tribuno z dr. Boštjanom Jazbecem, guvernerjem Banke Slovenije, v začetku januarja, ki bo 15. januarja 2014, v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici. Na tribuni bodo zagotovo ena glavnih tem prav ti testi.

Avtor fotografije: Stuart Miles

PREDAVANJE O BODOČI FINANČNI PRIHODNOSTI

RAZLAGA O TISKANJU DENARJA

V spodnjem filmu Mike Maloney osdlično razloži skrivnosti o tiskanju in smislu posojanja denarja. Film je sicer v angleškem jeziku, vendar je razlaga zelo izčrpna in vredna ogleda. Predvsem pa vsakemu odpre oči, da sistem ni tako preprost kot je videti na prvi pogled.

KONGRES PLEMENITIH KOVIN IN SUROVIN

VABLJENI NA KONGRES V SOBOTO, 19. 10. 2013, OD 9.00 NAPREJ, NA EKONOMSKO FAKUTETO V LJUBLJANI.

ODKRIJTE PRILOŽNOSTI, KI SO JAVNOSTI ŠE VEDNO PRIKRITE.

Oktober – mesec varčevanja

Jesenski čas je je čas, ko intenzivneje obiramo sadove naših vrtov, polj in sadovnjakov. Od nas samih je odvisno, kolikšen in kako dober je ta pridelek. Ker so navadno naša pričakovanja višja kot je realnost, smo velikokrat razočarani, da naši pridelki niso tako veliki in obilni kot smo pričakovali. Vzrokov za to je seveda več in jih lahko iščemo predvsem v našem nepopolnem obdelovanju, neinformiranosti s področja obdelave, v vremenu in naravnih katastrofah in v sami rastlini, ki smo jo kupili in posadili. Neuspeh za naše pridelke navadno najraje pripišemo zunanjim dejavnikom, kot so vreme in slaba bilka, ki nam ni prinesla pričakovanega naravnega bogastva.

Zelo podobno je z našim premoženjem in osebnimi financami. Prvi korak h kvalitetnemu varčevanju, plemenitenju in investiranju v finančne produkte je dobro razumevanje teh pojmov. V naslednjem koraku se moramo vprašati, kakšne so moje končne želje in cilji in ne nazadnje osebne zmožnosti. Želje so navadno eno, realnost pa drugo. Zato se je potrebno pri opredeljevanju želja in ciljev dobro posvetovati in le te natančno opredeliti, saj bomo tako lažje in realneje prišli do želenih rezultatov. Ob vsem tem pa navadno ljudje pozabljamo na svoje zmožnosti, zato so ti cilji nerealni in včasih od sebe pričakujemo veliko več.

Samo s popolno informiranostjo in razumevanjem financ lahko pričakujemo dober finančni pridelek.

»Naravne katastrofe« v financah

Na osebne finance pa seveda delujejo tako kot pri naravnih pridelkih tudi zunanji faktorji, na katere »mali« človek nima vpliva. Tukaj imam v mislih »naravne katastrofe«, kot so visoki davki, inflacija, hiperinflacija, deflacija, politični preobrati in v najhujši obliki vojne. Tukaj se poraja vprašanje, kako pa se lahko zaščitim proti takim vrstam katastrof? Vsekakor se je potrebno dobro informirat in biti vedno pripravljen na posledice, saj smo v nasprotnem primeru lahko zelo razočarani. Če si znova sposodim malce naravo, je to tako, kot da ne bi imeli zaščitenega sadovnjaka z mrežo proti toči, ko le ta poškoduje ali uniči pridelek. Tudi naše finančno premoženje je lahko brez dobre finančne ozaveščenosti hitro vredno nič.

Finančno znanje ne temelji samo na tem koliko denarja smo sposobni zaslužiti, temveč koliko nam ga je uspelo obdržati in oplemenititi.

Znamo varčevati?

Varčevanje je izredno zlorabljen pojem zadnjih let. Ker smo v mesecu oktobru, za katerega velja, da je mesec varčevanja, se je dobro vprašati zakaj in kaj varčevati. Danes se namreč spopadamo z najrazličnejšimi varčevalnimi ukrepi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Ravno v tem primeru je tovrstno varčevanje toliko bolj zlorabljeno, saj smo za določene varčevalne ukrepe že prepozni. Varčevanje je potrebno takrat, ko še imam sredstva (naj bodo to finančna ali stvarna), da si jih lahko dam na stran za čase, ko bom v pomanjkanju teh sredstev. Tako je za to področje prav tako izredno pomembno, da ga dobro poznamo oz. smo iz njega podučeni, da nam bo lažje v prihodnosti. Priložnosti za informiranje s področja osebnih financ je na trgu veliko: internet, ponudniki finančnih storitev, davčni in premoženjski svetovalci in različna predavanja ter kongresi na to temo.

Vabljeni na Kongres plemenitih kovin in surovin na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, 19. 10. 2013.

Avtor fotografije: Danilo Rizzuti

KAJ NAM PRINAŠA ZVIŠANJE DDV?

Ali nam zvišanje DDV-ja resnično nudi blaginjo in rešitev iz krize, ki jo že tako težko pričakujemo z odprtimi rokami?

V zadnjih treh letih se je vse pogosteje govorilo o morebitnem povečanju davka na dodano vrednost (DDV) in s 1. julijem 2013 je to postala naša realnost. Tako nasprotniki kot zagovorniki uvedbe omenjenih novih stopenj DDV (22% in 9,5%) ne morejo natančno napovedati končnih posledic, ki jih bo prinesla ta sprememba. Vsi namigi za in proti davku so tako zaenkrat samo špekulacije, brez trdnih utemeljitev. Tudi nekatere moje komentarje lahko v nadaljevanju berete kot predvidene in morebitne posledice.

Milijoni prihranka in veliko škode

Dvig DDV-ja bo seveda predvideno prinesel v državno blagajno nove milijone predvsem na račun mase davkoplačevalcev. Pri podjetjih, ki so zavezani k plačevanju davka, seveda v samem začetku ne bi smel imeti neposrednega vpliva, saj se davek poračunava. Največja dejanska škoda se bo zagotovo izrazila v manjši končni potrošnji, saj že samo dejstvo uvedbe dodatnega davka vpliva na negativen odziv na potrošnjo. Strah pred potrošnjo je že tako ali tako izredno visok v državi, saj se je brezposelnost v zadnjih težkih časih povečevala in ji še ni videti konca. Uvedbe novih davkov, kot je omenjeni, in morebitni krizni davki ter še kakšen, ki ga bodo prinesli naši politiki na pladenj, izredno negativno vplivajo na obče psihološko stanje družbe. Poleg vsega tega pa bodo posledično tudi slovenska podjetja prodala manj zaradi manjše potrošnje. Končni učinek pa je lahko zaradi tega enak ali celo nižji!!

Revni še revnejši

Prednost dviga DDV je v tem, da ga plačajo tisti, ki si to lahko privoščijo. Pri nas pa je takih vse manj. Fiksni stroški vsakega posameznika (elektrika, ogrevanje, komunalne storitve, telefon,…) bodo tako na letni ravni zvišani minimalno za 100€, kar seveda ni zanemarljivo. Sploh če se bo zgodilo nepredvideno posledično dodatno povišanje cen na račun in pod pretvezo uvedbe tega davka. Marsikateri ponudnik produktov in storitev bo še dodatno postopoma in skrito zvišal cene ter se pri tem skliceval na višji DDV. Komu se bo znižala marža? Verjetno bodo trgovci težko »požrli«, čeravno samo 2 ali 1 odstotno točko svojega prihodka.

Praksa dviga DDV

V praksi bo torej dvig davka znižal prihranke davkoplačevalcem in podjetjem, ki bodo morali pokrivati proračunsko luknjo, kateri praktično ni videti dna. Višji davek ne prinaša novih ali večjih investicijskih aktivnosti, kvečjemu le-te znižuje. Tudi stroški poslovanja se v podjetjih povečajo in s tem še dodatno pospešimo željo po selitvi proizvodnje in delovanja na tujem, kjer so davki in delovno okolje ugodnejši. Primer: Ciper ni davčna oaza, le davčno ugodnejša evropska država je. Dvig bo imel kratkoročno pozitivne posledice v prvih letih in izredno slabe posledice na dolgi rok. Inflacija je neizbežna!

Če upoštevamo tudi redno splošno zviševanje cen storitev in blaga (inflacija), nam ta davek še dodatno otežuje že tako težko življenje v deželi na sončni strani Alp.

Da ne ostanemo tako črnogledi, ob zaključku ena optimistična misel. Postanimo delaven in solidaren narod, to kar smo nekoč že bili. 

Objavljeno v Bistriških novicah, julij 2013

10.000 Kitajcev čaka v vrsti za nakup zlata

10.000 Kitajcev čaka v vrsti za nakup zlata... In to v enem dnevu! Mi ga pa na veliko prodajamo preprodajalcem?! Ne vem zakaj še vedno slovenski mediji tako malo govorijo o tej veji razpršitve svojega premoženja. Večina svetovnih medijev na veliko piše o balonu obveznic in o dodatnih natisih denarja ter povečanju zadolževanja držav. Prav tako veliko pišejo o zaščiti premoženja v surovinah in plemenitih kovinah. Naši mediji o tem le bežno kaj napišejo in objavijo. Radi objavljajo padce na trgih in opozarjajo ljudi naj prodajajo svoje zaloge zlata in srebra, ker bodo sicer vse zgubili. Kam naj pa potem dajo svoj kapital? V slovenske obveznice ali morda na vezavo bank, ki jih rešujemo davkoplačevalci?

Sicer pa si naj vsak oblikuje svoje mnenje o tem področju. Moj naslednje dejanje je nov nakup kovine. Sedaj, ko je cena padla, bom lahko vsaj kupil večjo količino.

Več o Kitajski zlati mrzlici pa na tej povezavi.

Vir fotografij: caixin

POTREBUJEM 3.000 € ZDAJ TAKOJ

KREDIT – nujno zlo sodobnega časa.

Vse težji pogoji za pridobitev kredita

Pogoji za pridobitev takšnega ali drugačnega kredita v današnjih časih niso ravno najugodnejši, sploh če gre za pridobitev večjega kredita kot je npr. stanovanjski. Večina potrošnikov, ki nima redne zaposlitve, kredita sploh ne bo dobila, redno zaposlenim pa je na voljo le pod dokaj neugodnimi pogoji. O pogojih pridobitve kredita pa se seveda vsaka banka posebej individualno pogovori s posojilojemalcem. Kot navajajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), je nedavni pregled ponudbe stanovanjskih kreditov pokazal, da je cena financiranja nakupa stanovanja še vedno zelo visoka. Skoraj vse banke so v preteklem letu podražile svojo ponudbo. Trenutno fiksni pribitek na referenčno obrestno mero Euribor za kredit v višini 80.000 evrov, ki ga bo potrošnik odplačal v 20 letih, v povprečju znaša krepko preko 3 odstotne točke. To pomeni, da bo potrošnik za stroške kredita odštel več od tretjine izposojenega zneska.

Varnejši višji krediti s fiksno obrestno mero so danes praviloma še vedno zelo dragi. Zato je pri odločitvi o najemu kredita morda smiselno počakati, da se stanje na trgu izboljša in razmisliti o alternativah kot je najem stanovanja ali krajšeročna premostitev v obstoječem bivališču.

Kako do 3.000€ in pod kakšnimi pogoji?

Sedaj pa se posvetimo še kratkoročnemu kreditu, ki je tema tega meseca: Kako do kredita v znesku 3.000€ za eno leto in pod kakšnimi pogoji? Kakšna bo moj strošek, ki ga moram odšteti banki? Kredit bi bil namenjen manjšim nakupom oz. hišnim popravilom.

Skoraj vse banke posvečajo veliko pozornost kreditni sposobnosti prosilcev. Redni prihodki so skoraj obvezni pogoj za pridobitev kredita, obenem pa je banka pozorna tudi na prosti del prosilčevega prihodka. Pred odobritvijo kredita banke preverijo, kolikšen del vaše neto plače ali pokojnine še lahko namenite za odplačilo kredita, pri tem pa upoštevajo tudi vaše druge obveznosti, predvsem druge kredite, obveznosti na karticah in bančne limite. Po oddani vlogi za kredit lahko banka še dodatno preveri vaše kreditno poslovanje z vpogledom v informacijski sistem SISBON. Nekatere banke odobrijo le tolikšen kredit, da na bančnem računu po odbitku kreditnega obroka ostane najmanj toliko, kolikor znaša minimalna neto plača.

Efektivna obrestna mera…

…ali krajše EOM je tista obrestna mera, ki poleg objavljene bančne obrestne mere upošteva tudi vse neposredne stroške kredita, torej stroške odobritve kredita, vodenja, zavarovanja kredita,… Tako izražena obrestna mera omogoča kreditojemalcem, da dobijo bolj jasno sliko o teži kredita in omogoča primerjanje kreditov različnih ponudnikov med seboj. Vedno zahtevajte pri preverjanju ponudb to obrestno mero, saj bo le ta jasnejši podatek vašega bodočega stroška. 

Mesečna obveznost ni vedno merodajen podatek, zaradi katerega bi se dokončno odločili za izbiro prave ponudbe. V našem primeru bi znašala nekje okrog 260€, vendar pa imajo banke različne pogoje tako pri odobritvi, vodenju računa, lastni obrestni meri, zavarovanjih in še kakšnih drugih »skritih« stroških. EOM mora vse te podatke zajemat.

Primerjava ponudb zna biti zahtevno in dolgotrajno delo

Tudi pri ZPS priznavajo, da so informativni izračuni bank, tako tisti na spletnih mestih bank kot tisti, ki jih potrošnik dobi na podlagi povpraševanja, zgolj informativne narave, saj so narejeni ob predpostavki, da so podatki o kreditni sposobnosti, ki jih navede potrošnik, točni. Banki boste morali osebne dokumente, ustrezna dokazila in izpolnjene obrazce predložiti osebno, ko se boste lahko tudi dogovorili o dokončni ponudbi. 

Ko želi potrošnik primerjati cene kredita, pa naleti kar na nekaj težav. Prva je, da na spletu vse banke ne ponujajo informativnega izračuna kredita, torej potrošnik ne more hitro in udobno primerjati ponudb vseh bank, ampak mora dobiti ponudbo nekaterih bank drugače, osebno ali s povpraševanjem, kar zagotovo zahteva določen strošek tako časa kot morebitne poti. 

Spletni izračun se lahko tudi razlikuje od ponudbe, ki jo pridobiš na podlagi povpraševanja pri bančnih uslužbencih. Primerjava cen kreditov, ki so jo pripravili na ZPS v spodnji tabeli, je sicer nekoliko starejša, vendar pa nakazuje na nek splošen trend ponudbe v Sloveniji. Na povpraševanje lahko tudi ne dobite natančnega odgovora, kar spet onemogoči enostavno primerjavo z drugimi bankami. Nekatere banke tudi ne želijo dati podatka, ampak te povabijo na razgovor v poslovalnico. 

 

Tabela: Primerjava cene najetega kredita 3.000 EVROV, z odplačilno dobo 12 mesecev in s fiksno obrestno mero (Vir: www.zps.si) 

Kaj pa izredni limit?

Limiti imajo tako kot krediti svoje prednosti in koristi. Komitenti bank, ki so redno v »minusu«, za obresti limita plačujejo bankam, nezavedajoči se,  zelo visoke zneske. Za tiste z dobro plačilno disciplino, ki z limitom ne rešujejo svojih rednih finančnih težav, pa je to dober instrument za zavarovanje pred občasnimi likvidnostnimi tveganji in je lahko zato, ker je postopek odobritve hiter, bolj praktičen kot najem potrošniškega kredita.                                                                               

Izredni limit je praviloma odobren za obdobje do enega leta, znesek pa je odvisen od mesečnih prilivov, bonitete, lahko pa tudi od oblike zavarovanja. Preden boste oddali prošnjo za odobritev izrednega limita, najprej povprašajte v banki, kakšni so pogoji za odobritev želenega zneska. Če bo vaša prošnja zavrnjena, vam namreč utegnejo nekatere banke zaračunati stroške v višini nekaj evrov. Če se odločite za izredni limit, imejte v mislih, da vam bo banka poleg obresti zaračunala tudi  stroške zavarovanja in stroške odobritve. Le teh stroškov bančni uslužbenci pri okencu navadno ne dajejo na velik zvon, ampak vam dajo suhoparno dokumentacijo, povrhu z malim tiskom, ki je navadno neradi prebiramo.

Zagotovo dejstvo je, da je EOM pri limitu višja in da je limit pri rednem odplačevanju dražji od klasičnega potrošniškega kredita. Če boste limit odplačevali dlje od enega leta, bo seveda še precej dražji. Svetujem torej, da dobro razmislite, preden se odločite za limit, saj je to definitivno dražja oblika kreditiranja na katerikoli rok. 

Potrebno je finančno načrtovanje      

Zelo pomembno je, da natančno preverite, kolikšen mesečni obrok omogočajo vaši mesečni dohodki in drugi redni izdatki, preden najamete kredit. Ne podcenjujte posledic in stroškov neljubih dogodkov in nepričakovanih izdatkov, ki bi lahko ogrozili vašo plačilno sposobnost. Na ZPS opozarjajo, četudi boste zadrego uspeli rešiti, bo banka v prej že omenjenem skupnem bančnem sistemu za izmenjavo podatkov o finančnem poslovanju potrošnikov (SISBON), shranila črno piko o vaših problemih. To pomeni, da boste naslednja štiri leta lahko sklepali kredite le pod manj ugodnimi pogoji; morebiti vam banke kredita sploh ne bodo odobrile. 

Pri končnem določanju mesečnega obroka je pomembno, da skušate kredit odplačati čim prej in se tako izognete dodatnim stroškom obresti, obenem pa morate paziti, da ne boste preveč obremenili družinskega proračuna in zašli v težave.

POZOR! Naj bo vaš kredit produktiven! Dolgoročno načrtujte svoje nakupe in poskušajte čim večji del potrebnega denarja zagotoviti z varčevanjem. Če potrebujete denar za financiranje tekoče porabe ali za odplačilo drugih kreditov, začnite nemudoma razmišljati, kako se boste izvlekli iz spirale dolga. Odlašanje z reševanjem težav pri odplačevanju dolga z najemom novih kreditov bo le še povečalo vašo stisko.

Moj nasvet in nasvet ZPS – na banko le dobro pripravljeni:

·       Izračunajte, koliko sredstev za nakup že imate na voljo in koliko denarja lahko mesečno namenite za odplačevanje kredita.

·       Primeren obrok izberete tako, da si pustite nekaj prostora za nepričakovane stroške ter za morebitno povečanje kreditnega obroka. Če se bo Euribor, ki je trenutno zelo nizek (6-mesečni Euribor znaša približno 0,32 odstotka) v prihodnosti zvišal na raven pred krizo, se lahko vaš mesečni obrok kredita poveča tudi za četrtino.

·         Izračunajte, v koliko letih boste lahko odplačali kredit. Ne zadolžujte se za predolgo dobo, saj se je dobro vprašati v teh časih: Ali imam resnično zagotovljeno službo za daljše časovno obdobje?  

·     Pred odločitvijo vedno preverite več ponudb oz. se obrnite na svojega premoženjskega svetovalca. Pogajajte se, saj lahko vsaka desetinka odstotne točke pomeni tudi tisoč evrov prihranka.

·    Priporočamo, da ponudbe (enak znesek kredita in obdobje vračanja) primerjate s pomočjo efektivne obrestne mere (EOM). V njej so vključeni najpomembnejši stroški kredita, žal pa ne vedno vsi. Včasih je pogoj za ponudbo nakup različnih bančnih kartic, zavarovanj in varčevanj, ki jih mogoče sploh ne potrebujete. Pozorni moramo biti zgolj na skupno ceno kredita, saj nas posamezne akcije in postavke lahko hitro zavedejo.

·         Naj vam ne bo težko zamenjati banke, ko se odločite za višje zneske najema kredita, pa čeprav ste njen dolgoletni komitent. Na dolgi rok lahko privarčujete izredno velike zneske.

INFLACIJA

PREVOZ SL. BISTRICA-MB-SL.BISTRICA = 5 €

VSTOPNICI ZA KONCERT GIBONIJA = 50 €

2 MALI!!! PIJAČI = 4,7 €

SREČNA ŽENA = NEPRECENLJIVO

Za vse ostalo je tukaj z nami INFLACIJA! 

Ali čaka Slovenijo Ciprski scenarij?!

POVEZAVA POP TV - TV KLUB

Dejstva:
- V videu pravijo, da so naložbe na bankah varne. Koliko časa? Bančne naložbe niso varne naložbe.
- Zaščita premoženja ni dovolj, da imamo denar na banki, celo ogroženo je, če ne moremo do njega.
- Dnevni dvig na bankomatu je omejen na 260€ ali manj. Kako dolgo ga bom dvigoval, če imam 10.000€ na banki?
- Tudi k nam prihajajo t.i. "Bank hollidays", ko bodo banke nekaj dni zaprte, da se bodo bančniki dokončno dogovorili kako in kaj v prihodnosti.
- Šušteršič pravi, da nas že v juniju 2013 čaka morebiten scenarij Cipra.
- Evropa vse bolj omenja Slovenijo, kot prosilko pomoči.
- Denar, ki ga pa imaš doma v "zoknu" pa lahko Davčna uprava obdavči s 40%, ker tega nimamo prijavljenega
- Kdo mi garantira, da se banke ne bodo zaprle za nekaj dni, da ne bom mogel do vseh svojih prihrankov??? Zaenkrat še nisem slišal strokovnjaka iz Slovenije ali Evrope.
- Nemški centralni bankir pravi: "Zaščitite svoje premoženje s plemenito kovino - zlatom."
- Zlato je že več kot 4000 let menjalno sredstvo oz. ima neko vrednost.
- Razpršite in zaščitite svoje premoženje!! Sami premislite, ali je banka (vezana vloga) prava naložba za prihodnje.
- Kdo bo v prihodnje poskrbel zame?

CIPER - OPOZORILO ZA VES SVET!!!

Novica je doletela cel svet v soboto, 16. marca.  Ciper, čeprav zelo majhna država na južnem delu Evrope je napovedala reševanje bank. Evropski uradniki in ciprska vlada so se dogovorili za reševalni načrt v katerem naj bi sodelovali tudi državljani, ki imajo depozite na bankah. Za vsak depozit, ki je manjši od 100.000 € bo obdavčen enkratno v višini 6,75 %, tisti nad 100.000 € pa v višini 9,9 %.

Dodatna dejstva, ki so povzročila, da so se odločili za takšen ukrep:

-          Prejeto posojilo s strani EU in IMF v višini 13 milijard €

-          Vlada pravi, da je to najboljša rešitev, saj bi v nasprotnem primeru dve največji banki bankrotirali, kar si pa ne morejo privoščiti

-          Enkratno vplačilo v višini 6,75 % ali 9,9 % bo tako ali tako povrnjeno skozi izdajo bančnih delnic v enaki vrednosti

Kako pa so reagirali državljani?

-          Novica je sprožila paničen odziv državljanov, ki so hiteli na bankomate po svoj denar in jih v nekaj urah izpraznili

-          Jezni državljani so bili ogorčeni, da ne morejo priti do svojega denarja

Več lahko prebereta na tej povezavi.

Vir fotografije: AFP PHOTO/YIANNIS KOUTOGLOU

Novi Mariborski župan je Andrej Fištravec

 DELO



"Maribor - »Zdaj pa sem nekoliko razburjen, sploh ko vidim veselje in navdušenje okoli sebe,« je potem, ko je postalo jasno, da je novi mariborski župan dejal edini nestrankarski kandidat Andrej Fištravec. Ob tem je bodoči prvi človek Maribora priznal, da je breme zanj zdaj težko, a če si človek ne naloži težkega bremena, nikoli ne ve, kako je močan.

Sicer pa se bo po volilni zmagi najprej skušal naspati, nato pa namerava takoj začeti z delom. Čas do uradne razglasitve rezultatov namerava izkoristiti za sestavo svoje ekipe ter potrditi prioritete, ki so jih določili že pred volitvami.

»Rad bi čim prej povezal gospodarsko zbornico z mestno občino, da se začnejo delati stvari, ki so vitalnega pomena. Videti vse naše investitorje, ki se zanimajo za Maribor, odpraviti sistemizacijo na mestni občini ter opraviti razgovore z vodjami uradov in jim povedati, kaj si mislim o kom,« je dejal bodoči župan Maribora.

Fištravec je ob tem poudaril, da ne želi biti revanšističen, Maribor namreč tega zdaj ne potrebuje, potrebuje pa pamet, stroko in skupno delo, pa tudi nekaj odpuščanja. »Drug drugemu moramo marsikaj odpustiti, da bomo lahko skupaj živeli naprej,« je dejal.

Z mestnim svetom, ki se ne želi samorazpustiti, namerava sodelovati programsko. »Konec koncev mestni svet predstavlja občane Maribora, zato bomo s kakovostnimi projekti našli skupen jezik,« je prepričan Fištravec in pri tem spomnil, da so mestni svetniki doživeli tudi precej hudega, tudi sam je bil precej kritičen do njih. A ker so se odločili, da vztrajajo na svojih položajih, so nase sprejeli veliko odgovornost za skupno delo.

V zvezi s skromno volilno udeležbo je dejal, da je očitno težje delati nekaj "za" kot nekaj "proti", protesti pa so bili izraz prvega nezadovoljstva, ki ga ni bilo mogoče več tolerirati. Na njegovo srečo je sam dobil dovolj podpisov, da je sploh kandidiral, za uspeh pa šteje tudi dejstvo, da je v konkurenci enajstih kandidatov slavil že v prvem krogu.

Mikl: Upal sem na boljši rezultat
Županski kandidat SLS Milan Mikl, ki je na današnjih volitvah v Mariboru zbral dobrih šest odstotkov glasov, je razočaran nad volilnim rezultatom. Kot je dejal, je pričakoval več podpore. Razočarala ga je tudi skromna volilna udeležba, kljub temu pa čestita zmagovalcu Andreju Fištravcu in mu želi uspešno delo.

»Voljo volivcev je treba spoštovati. Tokrat so se tako odločili. Nekoliko me je mogoče presenetila nizka volilna udeležba,« je povedal. »Čestitam zmagovalcu in mu želim uspešno delo. Upam, da bo spremenil svoje stališče do mestnega sveta. Moral bo sodelovati z mestnim svetom, če bo želel dobro Mariboru,« je dodal.

V prihodnje se vidi v mestnem svetu, medtem ko za župana ne bi več kandidiral. »Ko ti volivci enkrat ne dajo podpore, nima smisla še enkrat poskušati,« je še povedal v volilnem štabu SLS. Med redkimi sta ga nocoj prišli podpreti direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner in podžupanja Astrid Bah, medtem ko donedavnega župana Franca Kanglerja, ki je Mikla poslal v volilno tekmo, ni bilo.

 
Neuradni izidi
V tekmi za mariborski županski stolček je že v prvem krogu zmagal Andrej Fištravec (52,41 odstotka glasov), ki je po zmagi dejal, da se zaveda naloženega bremena. Sledi mu Matevž Frangež (24,67 odstotka glasov). Udeležba je bila nizka, okoli 29-odstotna.

Na tretjem mestu je Milan Mikl (SLS), ki je osvojil 6,11 odstotka glasov. Sledijo: Andreja Špernjak (SDS, okoli 5,05 odstotka glasov), Andrej Ketiš (Lista za Maribor, 4,73 odstotka glasov), Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda, 1,72 odstotka glasov), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičnost in razvoj, 1,49 odstotka glasov), August Heričko (NSi, 1,47 odstotka glasov), Milan Razdevšek (LDS, 0,93 odstotka glasov), Monika Piberl (Glas žensk Slovenije, 0,83 odstotka glasov) in Folko Puconja (SNS, 0,59 odstotka glasov)."

Vir članka: http://www.delo.si/novice/slovenija/novi-mariborski-zupan-je-andrej-fistravec.html
Vir fotografije: Tadej Regent/Delo

Boštjan Jazbec - bodoči guverner Banke Slovenije?

Boštjan Jazbec

Jože P. Damijan

"Boštjan Jazbec je še en izvrsten kandidat, takorekoč idealen

Slišim, da je moj kolega Boštjan Jazbec praktično usklajen kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije. Podpirale naj bi ga vse progresivne sile v državi – od Jankovićevih pragmatičnih neo-komunističnih liberalcev, Janševih črnih komunističnih liberalcev do Virantovih (hja, ultra-pragmatičnih?) liberalcev. Pri tem pa je najboljša stvar, da je Jazbec seveda naravnost izvrsten kandidat za guvernerja, v vseh pogledih. Težko bi našli boljšega.

Jazbec izpolnjuje tri ključne kadrovske pogoje za to delovno mesto. Prvič, nekaj ve o bančništvu nasploh in o slovenskih bankah, saj je bil član sveta Banke Slovenije v času največje bančne ekspanzije (2004-2008), ko je nastajala sedanja bančna luknja. Torej je insider.

Drugič, ima, hm, “uravnotežen” pogled na banke. Od liberalca, s katerim sva leta 2002 pisala članke o nujni privatizaciji NLB in se posmehovala iz nacionalnega interesa (in s katerimi sva si nakopala precej težav na fakulteti in širše), se je od nas liberalcev kmalu absolutno distanciral in se prelevil v zagovornika (sistemskih) bank v nacionalni lasti. Skupaj s Katjo Božič (ja, tisto Katjo Božič, ki je pod Bajukom in Križaničem vodila direktorat za finančni sistem in ki je kasneje pod Jazbečevim mentorstvom poskušala doktorirati) sta v letih 2005-2006 uspešno prepričala tedanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, da ne sme prodati večinskega deleža v NLB belgijski KBC. Jazbec je torej “na liniji” z zdravimi silami in ne bo imel težav se sporazumeti tudi z Lukšičem ali Križaničem o strategiji nacionalnega interesa v bančništvu.

In tretjič, seveda, Jazbec je brez službe in tako bo država lahko uspešno zmanjšala število brezposelnih. Jazbec je torej naravnost idealen kandidat. Zato se o njem ni bilo težko uskladiti levim in desnim neo-komunistom in kvaziliberalcem.

Ima pa Jazbec nekaj manj dobrih lastnosti, ki lahko povzročijo nekaj težav zdravim silam ali vržejo senco na njegov mandat. Prva napaka: Ima soliden ekonomski background, pridobljen v tujini. Druga napaka: Odlično govori angleško in odlično se znajde v visoki družbi. Ne bo imel težav v Frankfurtu kdaj z Draghijem po večerji spiti kozarček konjaka in sproščeno poklepetati o denimo valutni vojni, ki jo je sprožila japonska centralna banka ali o monetarni situaciji na Kosovu. In tretja napaka: če že sam ne raziskuje zadnjih deset let, pa ima afiniteto in veliko dozo razumevanja za ekonomske raziskave. Zato se zna zgoditi, da bo razhajkal zdravo jedro sedanjega “raziskovalnega centra” Banke Slovenije in iz njega naredil soliden raziskovalni oddelek, kot ga imajo vse centralne banke na svetu (razen naše).

Ampak to so minorne napake glede na “big picture” o pomenu ohranitve bank v nacionalni lasti.

P.S.
Boštjan seveda pozna moja stališča v zvezi z njim, o genezi bančne luknje ter o njegovi vlogi, zato nad tem zapisom ne bo presenečen, čeprav mu ne bo všeč. Zato pa sem mu ga poslal vnaprej."

P.S.S.
Bi se močno strinjal z g. Damijanom! Sam tudi sicer dobro prijateljsko poznam Boštjana, ki je v preteklosti že bil tihi kandidat za to mesto. Po moje je celo prav, da si je v zadnjih letih nabral ogromno mednarodnih izkušenj na Kosovu in je danes pripravljen prevzeti tako odgovorno funkcijo v državi kot je guverner. Poleg vsega pa predvsem prihaja iz stroke in ne iz politike!!!

Vir članka: http://damijan.org/2013/03/13/bostjan-jazbec-je-se-en-izvrsten-kandidat-takorekoc-idealen/

Vir fotografije: http://hr.seebiz.eu/politika/bostjan-jazbec-vjerojatni-guverner-banke-slovenije/ar-59311/

OB IZBIRI PRAVE BANKE LAHKO PRIHRANITE TUDI DO 200€

"V Slovenski Bistrici je veliko bank oz. njihovih enot. Da boste lažje izbrali najugodnejšo, smo preverili, kakšne so cene nekaterih njihovih osnovnih storitev.

Pri Bistriških Novicah smo se odločili, da vzamemo pod drobnogled banke, ki poslujejo v našem kraju in nekaj takih izven njega. Odločili smo se za naslednje poslovalnice: Delavska hranilnica, Banka Celje, Sparkasse, NLB, BKS, Poštna banka Slovenije, Banka Koper, UniCredit Banka in Nova KBM. Dobro vemo, da ima vsaka izmed teh bank bogato zgodovino, tradicijo in veljavo. Nekatere banke imajo tradicijo že več kot 100 let, s čemer zagotavljajo visoko prepoznavnost in zanesljivost v naši družbi. Tisto, kar je skupno vsem, je brez dvoma težnja po zvestobi in pridobivanju novih komitentov. Razlike med bankami pa so opazne, če pogledamo v cene njihovih storitev.

To je torej glavni razlog, zakaj smo se odločili podrobneje pogledati v cene najpogosteje ponujanih storitev. V raziskavi smo usmerili predvsem na fizične osebe.

Vodenje osebnega računa

Bankam je sicer skupno, da novim komitentom ni potrebno plačati otvoritve oziroma odprtja transakcijskega računa. Drugače pa je pri nadomestilu za mesečno vodenje računa, ki se giblje med 1,25 in 2 €. Ugotovili smo, da je najugodnejše oziroma najcenejše nadomestilo pri Delavski hranilnici – 1,25 €, kar nas na letni ravni stane zgolj 15 €. Za upokojence znaša to mesečno nadomestilo pri isti banki celo 0,80 €, kar je v enem letu ceneje od druge banke dobrih 14 €. Bančni izpiski pri bankah načeloma ne stanejo nič, vendar se nam kaj hitro zgodi, da potrebujemo kak dodaten izpis, kar pa nam nekatere banke znajo kar dobro zaračunati.

Dvigi na bankomatih

Ob odprtju računa nam vse banke brezplačno izdajo Activa-Maestro kartico, ki nam omogoča nakup blaga in storitev tako pri nas kot v tujini oziroma povsod, kjer je na prodajnih mestih oznaka Maestro. Ker z njo najpogosteje dvigujemo denar na bankomatih, smo preverili, koliko znaša provizija za tovrstne dvige. Če dvignemo denar na banki, kjer smo komitenti, smo opravičeni plačila kakršnekoli provizije na prav vseh bankomatih. Prav tako dvignemo denar brez nadomestila na bankomatu drugih bank, če smo komitenti Delavske hranilnice, Sparkasse ali banke BKS. Pri ostalih bankah moramo le-to plačati tudi do 0,50 €, kar znaša 5% provizije v primeru, da dvignemo na bankomatu zgolj 10 €.

Plačevanje položnic

Povprečen državljan za same stroške, ki so povezani z bivanjem (elektrika, voda, komunalni odpadki, RTV-prispevek, televizija z internetom, telefon), plača mesečno 6 položnic, kar je letno kar 72 položnic. To še zdaleč ni zanemarljiv letni znesek, če plačujemo te na bančnih okencih. Provizije za tovrstna plačila se gibljejo med 0,35 € (PBS) in 2,7 € - slednji znesek uvršča Banko Koper kot najdražjo pri tovrstnih storitvah. Najugodnejše je seveda plačevanje preko elektronske banke, pri čemer sta v povprečju najugodnejši Sparkasse in Delavska hranilnica. Opozoriti velja, da se lahko visokim provizijam izognemo s trajniki in plačili preko bankomata, kar omogočajo sicer le redke banke. Vse te stroške pa lahko zanemarimo, če poravnamo nekatere položnice zastonj npr. pri samem dobavitelju energentov, komunalnih storitev, vode in internet storitev. Pri plačevanju z UPN-obrazcem velja posvetiti pozornost podatkom na obrazcu. Preverite, da so ti pravilno in v celoti napisani, saj lahko v nasprotnem primeru pride do težav pri izvrševanju plačila, zavrnitev pa nam banka lahko dodatno zaračuna. Če povzamemo, lahko pri plačevanju položnic privarčujemo mesečno tudi 15 € ali več, kar lahko na letni ravni znaša znesek plačila letne premije osebnega zavarovanja za primer invalidnosti in primer smrti.

Elektronsko bančništvo

Elektronsko bančništvo postaja zadnja leta med komitenti bank vse bolj priljubljeno, saj omogoča hitrejše in cenejše storitve, ki bi jih sicer lahko opravili tudi na banki, a jih lahko kar iz domačega kavča. Pri vzpostavitvi tovrstnega bančništva moramo plačati pristopnino v enkratnem znesku, izjemi sta le Delavska hranilnica in Banka Koper. Prav tako je potrebno za njegovo uporabo plačevati mesečno nadomestilo. Pri odločitvi je tako pomembno, da preverimo ceno prvotne pristopnine in koliko bomo nato plačevali mesečno, saj na ta način najdemo najbolj optimalno ponudbo. Če ste velik uporabnik elektronskega poslovanja, bi vsekakor priporočal Delavsko hranilnico, kjer so tudi provizije za plačila najnižje.  

Vezana vloga

Zaupanje v banke, je kljub kriznim razmeram, še vedno visoko, vendar vztrajno pada! Razlogi za zniževanje zaupanja tičijo verjetno v splošno nizkem političnem duhu, nizkih bonitetnih ocenah iz tujine, v različnih aferah naše največje banke pa verjetno tudi v slabih bilancah, ki jih imajo naše banke pretekla leta. Kljub vsemu ima velika večina ljudi svoje prihranke in viške na bančnih računih. Ali je to smotrno, se v tem članku ne bomo opredeljevali. Zanimala nas je predvsem stopnja obresti za 2000 € na vezani vlogi za obdobje 6. in 12. mesecev. Pri izbiri Nove KBM bi lahko privarčevali v pol leta največ, vendar zgolj 1 € več kot npr. v Delavski hranilnici ali Poštni banki, saj je odstotek zelo podoben (3,20% in 3,15%). Pri enoletni vezani vlogi pa sta si PBS in NKBM popolna konkurenta, saj obe banki ponujata 4,10 %. Če bi nam bila vezana vloga ključna pri izbiri banke, se zagotovo ne bi odločili za BKS banko, ki ima presenetljivo nizko stopnjo obrestne mere – 2,55% za 6 mesecev in 2,60% za 12 mesecev.

Zamenjava banke

Zamenjava banke vam lahko omogoči kak lep vikend paket v slovenskih toplicah za vso družino. Po podrobni raziskavi lahko ugotovimo, da je v povprečju gledano najugodnejša banka, ki jo imamo v Slovenski Bistrici, Delavska hranilnica, najdražje storitve pa so v povprečju pri Banki Koper. V našem primeru smo upoštevali, da nimamo elektronskega bančništva, na mesec gotovinsko plačamo 6 položnic na bančnem okencu in dvigujemo 3-krat mesečno na bankomatu, ki ni last naše banke. V primeru zamenjave Banke Koper z Delavsko hranilnico bi mesečno  lahko privarčevali do 15 €, kar znese na letni ravni do kar 180 €. Zamenjava banke ni danes nič nenavadnega. Kot velja za celotno EU, je tudi pri nas zamenjavo banke možno narediti dokaj hitro in na mestu nove banke, pri kateri praktično uredimo vse.

Napovedujemo

V majski številki Novic lahko pričakujete raziskavo, kje do najugodnejšega kredita in pri kateri banki se splača imeti kreditno kartico. Prav tako bomo vzeli pod drobnogled bančni limit in dejstvo, zakaj raje vzeti kredit in ne limit. Te raziskave opravljamo izključno zato, ker nam kot premoženjski svetovalci in novinarji ni vseeno in ker imate pravico vedeti več!

Pripravila: Bojana Petelinšek in Niko Turk, licencirani premoženjski svetovalec"



Vir: Bistriške novice - marec 2013

"CIVILIZACIJA NA RAZPOTJU" - Anton Komat

Pa sem ga dobil... G. Komat prihaja v Slovensko Bistrico na predavanje z naslovom Civilizacija na razpotju. Verjamem, da bo pustil kakšen pečat. Več v spodnjem letaku in seveda na samem predavanju.

SAM SVOJ COACH V ČASU SPREMEMB

ANTON KOMAT: VOJNA ZA VODO SE JE ŽE ZAČELA

ANTON KOMAT

"Ta čas je tudi v slovenske medije pricurljala novica o nameri EU komisije za privatizacijo vodnih virov. Zasnovana je bila že lansko leto kot predlog direktive, ki naj bi jo letos, v marcu 2013, sprejel Evropski parlament. »Liberalizacija« oskrbe s pitno vodo je bila skrita kot »razvoj in modernizacija« javnih storitev in zavita v običajno nakladanje o »krepitvi evropskega notranjega trga, spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.« Ob teh nesramno žaljivih lažeh ni ostalo skrito, da gre za načrt komodifikacije pitne vode. Skratka, vodovodi bi lahko postali vir velikih dobičkov korporacij, če bi vodo iz pipe  obravnavali kot blago na trgu. Do sedaj je bila voda javna in skupna dobrina ljudi, ki je bila zastonj (skozi vodarino plačujemo le izgradnjo in vzdrževanje vodovodnega sistema), poslej naj bi postala tržno blago. Namera je zakrita v javno-zasebno partnerstvo, pri katerem naj bi vse članice EU razpisovale koncesije za oskrbo s pitno vodo v Uradnem listu EU. Skozi to obvezo članic bi korporacije dobile popoln vpogled na »EU trg s pitno vodo«. Lažnivi kljukci, ki so se zaredili med bruseljsko birokracijo in jim za ovratnik dihajo lobisti korporacij niso povedali, da so predlog napisali korporativni pravniki. Kot so razkrili raziskovalni novinarji oddaje Monitor na nemškem ARD so bili v »strokovnem« odboru, ki je »svetoval« EU komisiji pri pripravi predloga, v večini  predstavniki korporacij, ki hočejo privatizirati vodne vire. Ko je bil EU komisar za notranji trg Michel Barnier pred televizijskimi kamerami soočen s seznamom teh »strokovnjakov« je  jecljal, da on ni izbiral članov »strokovnega« odbora. 

Kakorkoli že, namera je prepoznana in scenarij njene izvedbe tudi. Vse občine naj bi objavile razpise za podelitev koncesije za vodovode v Uradnem listu EU, korporacije bi si v miru ogledale vzorno spisan meni »vodovodne« ponudbe in izbrale najprimernejše tarče. Sledil bi dumping udar z najnižjo ceno, ki bi izničil domačo konkurenco, nadaljevanje pa je poznano, monopolni položaj in skokovite podražitve pitne vode, nič vlaganja v omrežje in posledično obilno klorirana voda. Po letih brez vzdrževanja bi vodovodno omrežje puščalo na vseh koncih in krajih in lokalna skupnost bi bila prisiljena svoj nekdanji vodovod odkupiti od korporacije. In ker za vodo ni nadomestila, bi bili nujni še veliki denarni vložki za obnovo razpadajočega sistema. Toda vodovodni sistemi so nastajali desetletja in so jih postopoma gradili z denarjem državljanov, zato so bili ves čas v upravljanju kot javna, oz. državna podjetja. Upravljanje z vodovodom je tipično upravljanje z monopolom, saj niti ena vodovodna družba na svetu ne deluje na tržnih načelih in tudi ne more. V vsako hišo ali stanovanje vodi le ena vodovodna cev. Kako naj torej nekdo investira v konkurenčno omrežje? V poštev pride le prevzem vloge upravljavca že obstoječega sistema. In prav to se sedaj dogaja!

Polomijo privatizacije vodovoda v Parizu sem že opisal, tudi stanje v Italiji, so pa še drugi primeri. V Bolgariji je iz cevi javnih vodovodov iztekalo okrog 20% vode. Ob koncu 90tih so izgube omrežja dosegale že 60%! Da bi se vlada izognila stroškom obnove, je vodovod v Sofiji leta 2000 prodala družbi United Utilities, eni izmed fantomskih firm, ki so kot gobe zrasle ob privatizacijski histeriji Margaret Thatcher. Cena vode je v desetih letih poskočila za več kot 300%! Toda leta 2011 so bile izgube vode še vedno 60%, čeprav se je korporacija zavezala, da jih bo zmanjšala na 25%. Vseh prevar, goljufij in davčnih utaj raje ne navajam. Medtem, ko je direktor korporacije sebi odmeril letno plačo 400.000 €, je korporacija tožila 5.000 družin, ki niso bile sposobne plačati svojih položnic za vodo. V začetku leta 2012 so 370 družin zaradi neplačane vodarine nasilno vrgli iz njihovih domov. Po tem zločinu, v katerem je sicer potegnila kar 1,5 milijarde funtov, je družba United Utilities prodala svoj delež novemu plenilcu francoski družbi Veolia in prav »po francosko« izginila novim »poslovnim zmagam« nasproti, tistim, ki jih sedaj trasira predlog direktive EU komisije.  

Privatizacijo pitne vode sicer že prakticira razvpita Trojka (IMF, EU komisija in ECB), ki vsiljuje in nadzira varčevalne ukrepe v kriznih državah. V Evropi obstajata namreč dve vrsti državljanov: običajni državljani in »prašiči« - PIGS (kratica PIIGS pomeni: Portugalsko, Irsko, Italijo, Grčijo in Španijo). Državljani nesrečnih držav, ki so jih sesule prevarantske finančne mreže, životarijo res prašičje življenje: s prepolovljenimi plačami in pokojninami, v grozljivi brezposelnosti in v uničeni socialni državi. Sledijo njihove »vodne grozljivke«.

V Grčiji je bila pitna voda delno privatizirana v Solunu in v Atenah. Francoska korporacija Suez je odkupila delež solunskega vodovoda in cene vode so hitro poskočile za 300%. V nasprotni smeri pa se je poslabšala kvaliteta vode, ki je postala tako nevarna za zdravje, da so ljudje pričeli kupovati ustekleničeno vodo. Na Portugalskem pa so se že vnaprej pripravili na privatizacijo vodnih virov. Občinske vodovode so začeli združevati v večje, ki so bolj zanimivi za nakup. Po slovensko bi temu rekli, da so jih naredili »bolj konkurenčne«. Začeli so izdajati koncesije in cene so takoj poskočile v nebo, v Pacos de Ferreira za 400%! Hkrati pa so začeli zapirati vse javne fontane in vodnjake s pitno vodo. Zapiranje fontan v južni Evropi poteka tako temeljito, da v poletni vročini le težko najdeš javni vir pitne vode.     

     

Španija, ki ima enega najboljših vodovodnih sistemov v Evropi, je pričela privatizacijo vode postopoma in brez udeležbe javnosti. Javnost v nobenem primeru ne ve, komu se kateri vodovod prodaja, dokler ta ni prodan. To je nova demokracija za EU »prašiče«!

V Angliji, kjer je Thatcherca uspela privatizirati okrog 60% vseh vodovodov, je stanje porazno: kontaminirana voda, ki se »zdravi« s klorom, puščajoče cevi in visoke cene vode.   

Vsi primeri privatizacije vode nam govore o katastrofalnih posledicah za ljudi. Ko slišite imena družb kot sta francoski Veolia in Suez, angleška Thames Water ali nemški RWE in Gelsenwaser se primite za denarnico. Zato nekatere vzorne demokratične države že delujejo preventivno v interesu svojih državljanov. Nizozemska je leta 2006 s posebnim zakonom prepovedala privatizacijo vode. Podobno zakonodajo je sprejel tudi Urugvaj.  

V Avstriji se vse bolj krepi nasprotovanje načrtom Evropske komisije o privatizaciji pitne vode. Avstrijski kancler Werner Faymann se je zavzel, da bi Avstrija vodne vire zaščitila s spremembo ustave. »Vodna oskrba v javni lasti je pravica državljanov in to bi morali jasno opredeliti tudi v ustavi.« je neomajen avstrijski kancler. Javnost je poskočila tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Poljski, Češki in Angliji. Kaj pa pri nas?

Slovenska vlada se je spet hlapčevsko priklonila Bruslju in že spomladi leta 2012 podala svoje pritrdilno stališče predlogu EU direktive. O predlogu je razpravljal le parlamentarni odbor za finance, ne pa pristojni parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Od kdaj so financarji odgovorni za nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo? Kaj pa ekonomisti in bankirji vedo o vodi, razen da prinaša velike dobičke? To kriminalno dejanje je podpisalo z neoliberalizmom prestreljeno Ministrstvo za finance, brez kakršnekoli javne razprave. Naši poslanci v EU parlamentu so bili tiho kot grob. Zakaj neki jih imamo in koga neki zastopajo? Mediji niso objavili niti besedice o tem, dokler ni problem preko spleta iz sosednje Avstrije pljusknil v naše domove in ga nismo odločno odprli v civilni družbi. 

Podelitev koncesije pravno formalno res še ni privatizacija, toda posledice za prebivalstvo so popolnoma enake. Sicer pa tudi koncesije niso nedolžne. V ZDA se dogaja, da koncesionar na »svojem« vodnem območju državljanom ne dovoli uporabo lastnih vodnjakov niti zbiranje deževnice s streh. Ali si to lahko predstavljate v Sloveniji? Vojna za voda se je začela!"

Upam, da g. Komata v kratkem gostimo v Slovenski Bistrici. Se bom potrudil!

Vir fotografije: http://www.pomurec.com/vsebina/13193/Predavanje_Anton_Komat_in_Peter_Fribas