INFLACIJA

PREVOZ SL. BISTRICA-MB-SL.BISTRICA = 5 €

VSTOPNICI ZA KONCERT GIBONIJA = 50 €

2 MALI!!! PIJAČI = 4,7 €

SREČNA ŽENA = NEPRECENLJIVO

Za vse ostalo je tukaj z nami INFLACIJA! 

Ali čaka Slovenijo Ciprski scenarij?!

POVEZAVA POP TV - TV KLUB

Dejstva:
- V videu pravijo, da so naložbe na bankah varne. Koliko časa? Bančne naložbe niso varne naložbe.
- Zaščita premoženja ni dovolj, da imamo denar na banki, celo ogroženo je, če ne moremo do njega.
- Dnevni dvig na bankomatu je omejen na 260€ ali manj. Kako dolgo ga bom dvigoval, če imam 10.000€ na banki?
- Tudi k nam prihajajo t.i. "Bank hollidays", ko bodo banke nekaj dni zaprte, da se bodo bančniki dokončno dogovorili kako in kaj v prihodnosti.
- Šušteršič pravi, da nas že v juniju 2013 čaka morebiten scenarij Cipra.
- Evropa vse bolj omenja Slovenijo, kot prosilko pomoči.
- Denar, ki ga pa imaš doma v "zoknu" pa lahko Davčna uprava obdavči s 40%, ker tega nimamo prijavljenega
- Kdo mi garantira, da se banke ne bodo zaprle za nekaj dni, da ne bom mogel do vseh svojih prihrankov??? Zaenkrat še nisem slišal strokovnjaka iz Slovenije ali Evrope.
- Nemški centralni bankir pravi: "Zaščitite svoje premoženje s plemenito kovino - zlatom."
- Zlato je že več kot 4000 let menjalno sredstvo oz. ima neko vrednost.
- Razpršite in zaščitite svoje premoženje!! Sami premislite, ali je banka (vezana vloga) prava naložba za prihodnje.
- Kdo bo v prihodnje poskrbel zame?

CIPER - OPOZORILO ZA VES SVET!!!

Novica je doletela cel svet v soboto, 16. marca.  Ciper, čeprav zelo majhna država na južnem delu Evrope je napovedala reševanje bank. Evropski uradniki in ciprska vlada so se dogovorili za reševalni načrt v katerem naj bi sodelovali tudi državljani, ki imajo depozite na bankah. Za vsak depozit, ki je manjši od 100.000 € bo obdavčen enkratno v višini 6,75 %, tisti nad 100.000 € pa v višini 9,9 %.

Dodatna dejstva, ki so povzročila, da so se odločili za takšen ukrep:

-          Prejeto posojilo s strani EU in IMF v višini 13 milijard €

-          Vlada pravi, da je to najboljša rešitev, saj bi v nasprotnem primeru dve največji banki bankrotirali, kar si pa ne morejo privoščiti

-          Enkratno vplačilo v višini 6,75 % ali 9,9 % bo tako ali tako povrnjeno skozi izdajo bančnih delnic v enaki vrednosti

Kako pa so reagirali državljani?

-          Novica je sprožila paničen odziv državljanov, ki so hiteli na bankomate po svoj denar in jih v nekaj urah izpraznili

-          Jezni državljani so bili ogorčeni, da ne morejo priti do svojega denarja

Več lahko prebereta na tej povezavi.

Vir fotografije: AFP PHOTO/YIANNIS KOUTOGLOU

Novi Mariborski župan je Andrej Fištravec

 DELO



"Maribor - »Zdaj pa sem nekoliko razburjen, sploh ko vidim veselje in navdušenje okoli sebe,« je potem, ko je postalo jasno, da je novi mariborski župan dejal edini nestrankarski kandidat Andrej Fištravec. Ob tem je bodoči prvi človek Maribora priznal, da je breme zanj zdaj težko, a če si človek ne naloži težkega bremena, nikoli ne ve, kako je močan.

Sicer pa se bo po volilni zmagi najprej skušal naspati, nato pa namerava takoj začeti z delom. Čas do uradne razglasitve rezultatov namerava izkoristiti za sestavo svoje ekipe ter potrditi prioritete, ki so jih določili že pred volitvami.

»Rad bi čim prej povezal gospodarsko zbornico z mestno občino, da se začnejo delati stvari, ki so vitalnega pomena. Videti vse naše investitorje, ki se zanimajo za Maribor, odpraviti sistemizacijo na mestni občini ter opraviti razgovore z vodjami uradov in jim povedati, kaj si mislim o kom,« je dejal bodoči župan Maribora.

Fištravec je ob tem poudaril, da ne želi biti revanšističen, Maribor namreč tega zdaj ne potrebuje, potrebuje pa pamet, stroko in skupno delo, pa tudi nekaj odpuščanja. »Drug drugemu moramo marsikaj odpustiti, da bomo lahko skupaj živeli naprej,« je dejal.

Z mestnim svetom, ki se ne želi samorazpustiti, namerava sodelovati programsko. »Konec koncev mestni svet predstavlja občane Maribora, zato bomo s kakovostnimi projekti našli skupen jezik,« je prepričan Fištravec in pri tem spomnil, da so mestni svetniki doživeli tudi precej hudega, tudi sam je bil precej kritičen do njih. A ker so se odločili, da vztrajajo na svojih položajih, so nase sprejeli veliko odgovornost za skupno delo.

V zvezi s skromno volilno udeležbo je dejal, da je očitno težje delati nekaj "za" kot nekaj "proti", protesti pa so bili izraz prvega nezadovoljstva, ki ga ni bilo mogoče več tolerirati. Na njegovo srečo je sam dobil dovolj podpisov, da je sploh kandidiral, za uspeh pa šteje tudi dejstvo, da je v konkurenci enajstih kandidatov slavil že v prvem krogu.

Mikl: Upal sem na boljši rezultat
Županski kandidat SLS Milan Mikl, ki je na današnjih volitvah v Mariboru zbral dobrih šest odstotkov glasov, je razočaran nad volilnim rezultatom. Kot je dejal, je pričakoval več podpore. Razočarala ga je tudi skromna volilna udeležba, kljub temu pa čestita zmagovalcu Andreju Fištravcu in mu želi uspešno delo.

»Voljo volivcev je treba spoštovati. Tokrat so se tako odločili. Nekoliko me je mogoče presenetila nizka volilna udeležba,« je povedal. »Čestitam zmagovalcu in mu želim uspešno delo. Upam, da bo spremenil svoje stališče do mestnega sveta. Moral bo sodelovati z mestnim svetom, če bo želel dobro Mariboru,« je dodal.

V prihodnje se vidi v mestnem svetu, medtem ko za župana ne bi več kandidiral. »Ko ti volivci enkrat ne dajo podpore, nima smisla še enkrat poskušati,« je še povedal v volilnem štabu SLS. Med redkimi sta ga nocoj prišli podpreti direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner in podžupanja Astrid Bah, medtem ko donedavnega župana Franca Kanglerja, ki je Mikla poslal v volilno tekmo, ni bilo.

 
Neuradni izidi
V tekmi za mariborski županski stolček je že v prvem krogu zmagal Andrej Fištravec (52,41 odstotka glasov), ki je po zmagi dejal, da se zaveda naloženega bremena. Sledi mu Matevž Frangež (24,67 odstotka glasov). Udeležba je bila nizka, okoli 29-odstotna.

Na tretjem mestu je Milan Mikl (SLS), ki je osvojil 6,11 odstotka glasov. Sledijo: Andreja Špernjak (SDS, okoli 5,05 odstotka glasov), Andrej Ketiš (Lista za Maribor, 4,73 odstotka glasov), Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda, 1,72 odstotka glasov), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičnost in razvoj, 1,49 odstotka glasov), August Heričko (NSi, 1,47 odstotka glasov), Milan Razdevšek (LDS, 0,93 odstotka glasov), Monika Piberl (Glas žensk Slovenije, 0,83 odstotka glasov) in Folko Puconja (SNS, 0,59 odstotka glasov)."

Vir članka: http://www.delo.si/novice/slovenija/novi-mariborski-zupan-je-andrej-fistravec.html
Vir fotografije: Tadej Regent/Delo

Boštjan Jazbec - bodoči guverner Banke Slovenije?

Boštjan Jazbec

Jože P. Damijan

"Boštjan Jazbec je še en izvrsten kandidat, takorekoč idealen

Slišim, da je moj kolega Boštjan Jazbec praktično usklajen kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije. Podpirale naj bi ga vse progresivne sile v državi – od Jankovićevih pragmatičnih neo-komunističnih liberalcev, Janševih črnih komunističnih liberalcev do Virantovih (hja, ultra-pragmatičnih?) liberalcev. Pri tem pa je najboljša stvar, da je Jazbec seveda naravnost izvrsten kandidat za guvernerja, v vseh pogledih. Težko bi našli boljšega.

Jazbec izpolnjuje tri ključne kadrovske pogoje za to delovno mesto. Prvič, nekaj ve o bančništvu nasploh in o slovenskih bankah, saj je bil član sveta Banke Slovenije v času največje bančne ekspanzije (2004-2008), ko je nastajala sedanja bančna luknja. Torej je insider.

Drugič, ima, hm, “uravnotežen” pogled na banke. Od liberalca, s katerim sva leta 2002 pisala članke o nujni privatizaciji NLB in se posmehovala iz nacionalnega interesa (in s katerimi sva si nakopala precej težav na fakulteti in širše), se je od nas liberalcev kmalu absolutno distanciral in se prelevil v zagovornika (sistemskih) bank v nacionalni lasti. Skupaj s Katjo Božič (ja, tisto Katjo Božič, ki je pod Bajukom in Križaničem vodila direktorat za finančni sistem in ki je kasneje pod Jazbečevim mentorstvom poskušala doktorirati) sta v letih 2005-2006 uspešno prepričala tedanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, da ne sme prodati večinskega deleža v NLB belgijski KBC. Jazbec je torej “na liniji” z zdravimi silami in ne bo imel težav se sporazumeti tudi z Lukšičem ali Križaničem o strategiji nacionalnega interesa v bančništvu.

In tretjič, seveda, Jazbec je brez službe in tako bo država lahko uspešno zmanjšala število brezposelnih. Jazbec je torej naravnost idealen kandidat. Zato se o njem ni bilo težko uskladiti levim in desnim neo-komunistom in kvaziliberalcem.

Ima pa Jazbec nekaj manj dobrih lastnosti, ki lahko povzročijo nekaj težav zdravim silam ali vržejo senco na njegov mandat. Prva napaka: Ima soliden ekonomski background, pridobljen v tujini. Druga napaka: Odlično govori angleško in odlično se znajde v visoki družbi. Ne bo imel težav v Frankfurtu kdaj z Draghijem po večerji spiti kozarček konjaka in sproščeno poklepetati o denimo valutni vojni, ki jo je sprožila japonska centralna banka ali o monetarni situaciji na Kosovu. In tretja napaka: če že sam ne raziskuje zadnjih deset let, pa ima afiniteto in veliko dozo razumevanja za ekonomske raziskave. Zato se zna zgoditi, da bo razhajkal zdravo jedro sedanjega “raziskovalnega centra” Banke Slovenije in iz njega naredil soliden raziskovalni oddelek, kot ga imajo vse centralne banke na svetu (razen naše).

Ampak to so minorne napake glede na “big picture” o pomenu ohranitve bank v nacionalni lasti.

P.S.
Boštjan seveda pozna moja stališča v zvezi z njim, o genezi bančne luknje ter o njegovi vlogi, zato nad tem zapisom ne bo presenečen, čeprav mu ne bo všeč. Zato pa sem mu ga poslal vnaprej."

P.S.S.
Bi se močno strinjal z g. Damijanom! Sam tudi sicer dobro prijateljsko poznam Boštjana, ki je v preteklosti že bil tihi kandidat za to mesto. Po moje je celo prav, da si je v zadnjih letih nabral ogromno mednarodnih izkušenj na Kosovu in je danes pripravljen prevzeti tako odgovorno funkcijo v državi kot je guverner. Poleg vsega pa predvsem prihaja iz stroke in ne iz politike!!!

Vir članka: http://damijan.org/2013/03/13/bostjan-jazbec-je-se-en-izvrsten-kandidat-takorekoc-idealen/

Vir fotografije: http://hr.seebiz.eu/politika/bostjan-jazbec-vjerojatni-guverner-banke-slovenije/ar-59311/

OB IZBIRI PRAVE BANKE LAHKO PRIHRANITE TUDI DO 200€

"V Slovenski Bistrici je veliko bank oz. njihovih enot. Da boste lažje izbrali najugodnejšo, smo preverili, kakšne so cene nekaterih njihovih osnovnih storitev.

Pri Bistriških Novicah smo se odločili, da vzamemo pod drobnogled banke, ki poslujejo v našem kraju in nekaj takih izven njega. Odločili smo se za naslednje poslovalnice: Delavska hranilnica, Banka Celje, Sparkasse, NLB, BKS, Poštna banka Slovenije, Banka Koper, UniCredit Banka in Nova KBM. Dobro vemo, da ima vsaka izmed teh bank bogato zgodovino, tradicijo in veljavo. Nekatere banke imajo tradicijo že več kot 100 let, s čemer zagotavljajo visoko prepoznavnost in zanesljivost v naši družbi. Tisto, kar je skupno vsem, je brez dvoma težnja po zvestobi in pridobivanju novih komitentov. Razlike med bankami pa so opazne, če pogledamo v cene njihovih storitev.

To je torej glavni razlog, zakaj smo se odločili podrobneje pogledati v cene najpogosteje ponujanih storitev. V raziskavi smo usmerili predvsem na fizične osebe.

Vodenje osebnega računa

Bankam je sicer skupno, da novim komitentom ni potrebno plačati otvoritve oziroma odprtja transakcijskega računa. Drugače pa je pri nadomestilu za mesečno vodenje računa, ki se giblje med 1,25 in 2 €. Ugotovili smo, da je najugodnejše oziroma najcenejše nadomestilo pri Delavski hranilnici – 1,25 €, kar nas na letni ravni stane zgolj 15 €. Za upokojence znaša to mesečno nadomestilo pri isti banki celo 0,80 €, kar je v enem letu ceneje od druge banke dobrih 14 €. Bančni izpiski pri bankah načeloma ne stanejo nič, vendar se nam kaj hitro zgodi, da potrebujemo kak dodaten izpis, kar pa nam nekatere banke znajo kar dobro zaračunati.

Dvigi na bankomatih

Ob odprtju računa nam vse banke brezplačno izdajo Activa-Maestro kartico, ki nam omogoča nakup blaga in storitev tako pri nas kot v tujini oziroma povsod, kjer je na prodajnih mestih oznaka Maestro. Ker z njo najpogosteje dvigujemo denar na bankomatih, smo preverili, koliko znaša provizija za tovrstne dvige. Če dvignemo denar na banki, kjer smo komitenti, smo opravičeni plačila kakršnekoli provizije na prav vseh bankomatih. Prav tako dvignemo denar brez nadomestila na bankomatu drugih bank, če smo komitenti Delavske hranilnice, Sparkasse ali banke BKS. Pri ostalih bankah moramo le-to plačati tudi do 0,50 €, kar znaša 5% provizije v primeru, da dvignemo na bankomatu zgolj 10 €.

Plačevanje položnic

Povprečen državljan za same stroške, ki so povezani z bivanjem (elektrika, voda, komunalni odpadki, RTV-prispevek, televizija z internetom, telefon), plača mesečno 6 položnic, kar je letno kar 72 položnic. To še zdaleč ni zanemarljiv letni znesek, če plačujemo te na bančnih okencih. Provizije za tovrstna plačila se gibljejo med 0,35 € (PBS) in 2,7 € - slednji znesek uvršča Banko Koper kot najdražjo pri tovrstnih storitvah. Najugodnejše je seveda plačevanje preko elektronske banke, pri čemer sta v povprečju najugodnejši Sparkasse in Delavska hranilnica. Opozoriti velja, da se lahko visokim provizijam izognemo s trajniki in plačili preko bankomata, kar omogočajo sicer le redke banke. Vse te stroške pa lahko zanemarimo, če poravnamo nekatere položnice zastonj npr. pri samem dobavitelju energentov, komunalnih storitev, vode in internet storitev. Pri plačevanju z UPN-obrazcem velja posvetiti pozornost podatkom na obrazcu. Preverite, da so ti pravilno in v celoti napisani, saj lahko v nasprotnem primeru pride do težav pri izvrševanju plačila, zavrnitev pa nam banka lahko dodatno zaračuna. Če povzamemo, lahko pri plačevanju položnic privarčujemo mesečno tudi 15 € ali več, kar lahko na letni ravni znaša znesek plačila letne premije osebnega zavarovanja za primer invalidnosti in primer smrti.

Elektronsko bančništvo

Elektronsko bančništvo postaja zadnja leta med komitenti bank vse bolj priljubljeno, saj omogoča hitrejše in cenejše storitve, ki bi jih sicer lahko opravili tudi na banki, a jih lahko kar iz domačega kavča. Pri vzpostavitvi tovrstnega bančništva moramo plačati pristopnino v enkratnem znesku, izjemi sta le Delavska hranilnica in Banka Koper. Prav tako je potrebno za njegovo uporabo plačevati mesečno nadomestilo. Pri odločitvi je tako pomembno, da preverimo ceno prvotne pristopnine in koliko bomo nato plačevali mesečno, saj na ta način najdemo najbolj optimalno ponudbo. Če ste velik uporabnik elektronskega poslovanja, bi vsekakor priporočal Delavsko hranilnico, kjer so tudi provizije za plačila najnižje.  

Vezana vloga

Zaupanje v banke, je kljub kriznim razmeram, še vedno visoko, vendar vztrajno pada! Razlogi za zniževanje zaupanja tičijo verjetno v splošno nizkem političnem duhu, nizkih bonitetnih ocenah iz tujine, v različnih aferah naše največje banke pa verjetno tudi v slabih bilancah, ki jih imajo naše banke pretekla leta. Kljub vsemu ima velika večina ljudi svoje prihranke in viške na bančnih računih. Ali je to smotrno, se v tem članku ne bomo opredeljevali. Zanimala nas je predvsem stopnja obresti za 2000 € na vezani vlogi za obdobje 6. in 12. mesecev. Pri izbiri Nove KBM bi lahko privarčevali v pol leta največ, vendar zgolj 1 € več kot npr. v Delavski hranilnici ali Poštni banki, saj je odstotek zelo podoben (3,20% in 3,15%). Pri enoletni vezani vlogi pa sta si PBS in NKBM popolna konkurenta, saj obe banki ponujata 4,10 %. Če bi nam bila vezana vloga ključna pri izbiri banke, se zagotovo ne bi odločili za BKS banko, ki ima presenetljivo nizko stopnjo obrestne mere – 2,55% za 6 mesecev in 2,60% za 12 mesecev.

Zamenjava banke

Zamenjava banke vam lahko omogoči kak lep vikend paket v slovenskih toplicah za vso družino. Po podrobni raziskavi lahko ugotovimo, da je v povprečju gledano najugodnejša banka, ki jo imamo v Slovenski Bistrici, Delavska hranilnica, najdražje storitve pa so v povprečju pri Banki Koper. V našem primeru smo upoštevali, da nimamo elektronskega bančništva, na mesec gotovinsko plačamo 6 položnic na bančnem okencu in dvigujemo 3-krat mesečno na bankomatu, ki ni last naše banke. V primeru zamenjave Banke Koper z Delavsko hranilnico bi mesečno  lahko privarčevali do 15 €, kar znese na letni ravni do kar 180 €. Zamenjava banke ni danes nič nenavadnega. Kot velja za celotno EU, je tudi pri nas zamenjavo banke možno narediti dokaj hitro in na mestu nove banke, pri kateri praktično uredimo vse.

Napovedujemo

V majski številki Novic lahko pričakujete raziskavo, kje do najugodnejšega kredita in pri kateri banki se splača imeti kreditno kartico. Prav tako bomo vzeli pod drobnogled bančni limit in dejstvo, zakaj raje vzeti kredit in ne limit. Te raziskave opravljamo izključno zato, ker nam kot premoženjski svetovalci in novinarji ni vseeno in ker imate pravico vedeti več!

Pripravila: Bojana Petelinšek in Niko Turk, licencirani premoženjski svetovalec"



Vir: Bistriške novice - marec 2013

"CIVILIZACIJA NA RAZPOTJU" - Anton Komat

Pa sem ga dobil... G. Komat prihaja v Slovensko Bistrico na predavanje z naslovom Civilizacija na razpotju. Verjamem, da bo pustil kakšen pečat. Več v spodnjem letaku in seveda na samem predavanju.

SAM SVOJ COACH V ČASU SPREMEMB