VZAJEMNI SKLADI

Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje in je bilo financirano z denarjem fizičnih oziroma pravnih oseb ter je v lasti teh oseb. Sredstva vzajemnega sklada se zbirajo z javno prodajo izdanih investicijskih kuponov. Imetnik investicijskega kupona ima pravico svoj kupon kadarkoli prodati vzajemnemu skladu in s tem iz njega izstopiti. S premoženjem vzajemnega sklada se trguje na borzi.

Vzajemni skladi so primerni za dolgoročno varčevanje (npr. za šolnino ali pokojnino) in, poudarjam, niso primerni za hitre zaslužke. Z vidika likvidnosti so boljša dolgoročna naložba ob različnih rentnih oziroma življenjskih zavarovanj ali pa od vezave na banki, saj denar v skladu ni vezan in je lahko veliko donosnejši od vezanih vlog. Pozorni moramo biti le na davek na kapitalski dobiček. Plačamo ga od dobička, ki ga ustvarimo s prodajo točk vzajemnega sklada, če te točke prodamo prej kot v dvajsetih letih. Davek od dobička je odvisen od različnih časovnih obdobij: 0-5 let: 20%; 5-10 let: 15%; 10-15 let: 10%; 15-20 let: 5%; po 20 letu varčevanja ne plačamo davka. Če vlagamo v tuje vzajemne sklade, pa moramo vedeti, da se moramo takrat ravnati po tujih zakonodajah, pa čeprav vložimo svoj denar tukaj v Sloveniji. Res pa je, da mnoge tuje zakonodaje sploh nimajo davka na kapitalski dobiček (npr. Luksemburg).

Poznamo različne vrste vzajemnih skladov: obvezniški, kjer so naložbe usmerjene predvsem v obveznice (lastnosti: manjša donosnost, zelo malo tveganja); delniški, kjer gre za naložbe v delnice (dokaj veliko tveganje, večja donosnost); mešani, ki je kombinacija zgornjih dveh; indeksni, ki je na trgu manj pogost, kjer pa se dividende ne izplačajo v sklad in vložijo, ampak se izplačajo vlagateljem na bančni račun.

Vzajemni skladi so se na našem trgu začeli pogosteje pojavljati po letu 2003, ko je prišlo do ekspanzije. Takrat smo imeli okoli 10 vzajemnih skladov in so bili usmerjeni predvsem na slovenski trg. Danes poznamo preko 400 takšnih skladov različnih vlagateljskih politik tako v slovenski trg kot tuje trge širom sveta.

Seveda je zaradi krize v zadnjih treh letih čutiti nekoliko nezaupanja tudi v to vrsto varčevanja oz. naložb. Vendar se je pri tem potrebno ponovno vprašati, kakšne vrste vlagatelj smo – ali varčujemo oz. nalagamo na kratek ali na dolgi rok? Vsekakor priporočam mesečno vlaganje v različne vrste vzajmnih skladov za daljše časovno obdobje. Kriza predstavlja veliko priložnost poceni nakupa vrednostnih točk sklada – tako najbolje izkoristite efekt povprečnega stroška. Dlje kot traja obdobje krize, dlje boste poceni nakupovali in posledično boste nagrajeni z višjim donosom kasneje ob izhodu iz krize.

Trenutni časi so idelani za vstopanje v te oblike mesečnega vlaganja. Delniški skladi, ki imajo naložbeno strategijo usmerjeno v podcenjene trge in sektorje, imajo namreč še vedno izredno velik potencial za rast in razvoj. Pri tem imam v mislih predvsem še vedno vzhodne trge in trge Južne Amarike, kaj hitro pa bodo prišli tudi časi, ko bomo investicije preusmerjali vse bolj tudi v Afriške dežele.

Če si želite ustvariti premoženje za lažjo prihodnost, predvsem v starostnem obdobju, potem je skrajni čas, da začnete dajati na stran in si bolje plemenititi svoje prihranke kot sicer na banki ali v klasičnih zavarovanjih. Varčevanje za otorkovo šolnino ali bolje rečeno štipendijo je prav tako najbolje izvajati z mesečnim odvajanje svojega prihodka v vzajemni sklad.