Blog

četrtek, 22. december 2011

PRIHAJA INFLACIJA...


… tudi k nam, če bo šlo še tako naprej! Ogromno argumentov namreč govori v prid tej tezi, saj se današnji svet resnično obrača v smer vse večjega zadolževanja, ki mu ni videti konca. Strah vlagateljev in varčevalcev pa je vse večji, saj zaradi negotove prihodnosti niso pripravljeni na nikakršna naložbena tveganja. Ali je denar tisti finančni inštrument na trgu, na katerega se lahko zanesem na srednji ali daljši rok varčevanja? Po mojem osebnem prepričanju tudi na krajši rok ni več varno varčevati v denarnih depozitih in vezanih vlogah, saj je vrednost denarja v današnjih časih vse bolj umetno vzdrževana.

S tem člankom bi rad izpostavil nekaj izmed tehtnih argumentov, ki nakazujejo na prihod (obstoj) razvrednotenja denarnih valut:

● v zaključku letošnjega leta se že znižujejo bonitetne ocene tudi največjih bank na svetu (Goldman Sachs, Bank of America,…);

● Avstralske banke imajo pripravljen stresni test za primer propada €;

● uradni dolg ZDA je preko 15 trilijonov USD (15.000.000.000.000 $), neuradni pa 29 trilijonov USD;

● nastopila je kriza dobroimetja;

● obstaja velika nevarnost vojaškega napada na Iran s strani Izraela (možnost svetovne vojne);

● krize so se največkrat v zgodovini reševale z inflacijo ali bankrotom države (v zadnjih 100 letih je Francija kar 5. bankrotirala);

● tudi zavarovalnice več ne verjamejo bankam in pojavlja se vse večji likvidnostni problem pri klasičnih zavarovanjih (obstaja visoka verjetnost, da stranka ne bo mogla priti do svojega denarja v primeru klasičnega zavarovanja);

● slovenske banke potrebujejo skupaj preko 1 milijardo € za dokapitalizacijo;

● centralna banka Združenega kraljestva Bank of England je ugotovila, da je verjetnost bankrota Grčije 100%;

● Mehika je na poti k uvedbi srebrnega standarda;

● evropske centralne banke povečujejo fizične zaloge zlata.

Gerald Celente, eden največjih finančnih prognostikov zadnjih let, svari, da naj ljudje dvignejo denar iz bank in kupijo fizično zlato, finančni analitik Manfred Gburek pa pravi, da bi morala biti današnja poštena cena unče zlata okrog 11.000$ in ne 1600 $ (22.12.2011). Tudi analitik Frank Doll je mnenja, da bosta zlato in baker v letu 2012 najboljši naložbi. Če povzamem še besede našega in nemškega premoženjskega svetovalca Bojana Pravice, ki pravi, da obstaja velika verjetnost skupnega evropskega proračuna, ene vlade v EU, najverjetneje bodo prišle skupne evropske obveznice in inflacija je skoraj neizbežna.

Zdaj je še pravi čas, da zaščitite svoje premoženje. Spoznajte vse rizike in priložnosti, ki obstajajo na trgu, da bomo pripravljeni na takšne (inflacijo) in podobne izzive v prihodnosti.


Avtor fotografije: Salvatore Vuono

S pravimi vrednotami v prihodnost!

torek, 13. december 2011

"ZAČETEK KONCA FIAT VALUT, PRILOŽNOST ZA NAKUP ZLATA" - John Browne




V prešnjem tednu so se sestali člani
G-20, vendar se niso dogovorili ničesar glede povečanja sklada za reševanje držav v evroobmočju. Takšna odločitev prav gotovo vpliva na dolgoročno likvidnost držav, posledice dogovorov pa so se poznale tudi na trgih, ki naj bi po avtorjevih besedah najbolj vplivali na destabilizacijo skupne valute. Nekateri so mnenja, da je to dobro za dolar, za zlato pa slabo. Avtor pravi, da bo zlato odigralo zelo pomembno vlogo v svetu.

Med drugim navaja štiri faze, ki se bodo pojavile eda za drugo:

- visoka svetovna zadolženost

-
bančna kriza (posledično recesija v Evropi, ki lahko pripelje do globoke depresije)
-
reševanje Evra (posledična rast vrednosti dolarja in kratkoročen padec vrednosti zlata)
- panika ljudi, ki bodo spoznali, da je dolar tik pred zlomom (posledično "panični" beg v zlato) ...

... celoten članek na: http://www.24hgold.com/english/news-gold-silver-the-beginning-of-the-end-of-fiat-money.aspx?article=3696575232G10020&redirect=false&contributor=John%20Browne

fotografija: digitalart

sreda, 7. december 2011

ALI JE AMERIŠKI $ V NEVARNOSTI, DA IZGUBI STATUS SVETOVNE VALUTE


Redko mine teden brez aktualnih novic, da je ameriški dolar (v nadaljevanju USD) v nevarnosti, da izgubi svoj status svetovne valute. Počasi bomo celo dejali, da je USD dejansko v takšni nevarnosti, ker ne more izgubiti, kar dejansko nima.

USD je postal uradna "svetovna valuta" v letu 1944 kot posledica Bretton Woods sporazuma. V skladu s sporazumom morajo imeti vse svetove valute točno določeno zamenjalno stopnjo v primerjavi z USD. Ideja je bila namreč ta, da bi udeleženci sistema Bretton Woods posegali v devizni trg – nakupovali ali prodajali svoje valute ali dolarske rezerve. Na drugi strani so se ZDA dogovorile, da bo dolar zamenljiv za zlato po fiksni obrestni meri v višini $ 35/unčo (31,1 g), čeprav je bila ta pretvorba na voljo le centralnim bankam in vladam.

S tem, da so vse valute vezane na USD, se je osmislilo povezanost mednarodne trgovine, kjer se trguje v dolarjih in poenotilo se je tudi vrednotenje blaga (cena v eni valuti), ki kotirajo v dolarjih po vsem svetu.

Če povzamemo vzpostavljen sistem plačil v USD, ki je veljal s Bretton Woods sporazumom, so bile vse valute opredeljene glede na USD in posledično vezane na zlato. USD je bil sicer pod tem sistemom svetovna rezervna valuta, vendar pa je bila resnično zanesljiva rezerva prav zlato, ki je predstavljalo končno monetarno sidro.

Bretton Woods sistem so opustili v začetku 70-ih letih 20. st. v dveh fazah (1971 – za časa predsedovanja Richarda Nixona). Prvič, ameriška vlada je "zaprla zlato okno«, kar je pomenilo, da je ZDA prelomila sporazum in svojo zavezo glede vezave dolarja na zlato po fiksni obrestni meri v višini $ 35/unčo. Drugič, večina centralnih bank ni več ohranjala fiksnih menjalnih tečajev. Rezultat se je pokazal v nestabilnem monetarnem sistemu »prosto plavajočih« valut, ki traja še danes.

Še vedno je več kot polovica svetovnih valutnih rezerv vezanih na USD, vendar pa ne zato, ker je dolar še vedno "svetovna valuta". Kopičenje dolarskih rezerv je bilo v zadnjem desetletju večinoma povezano z merkantilistično trgovinsko politiko Kitajske, Japonske in drugih azijskih vlad. To vladno kopičenje dolarjev se bo nadaljevalo, dokler bodo politični voditelji teh držav menili, da lahko pridobivajo gospodarsko prednost s šibkejšo valuto.

Prav tako je še vedno večji del mednarodne trgovine vezan na USD in cene surovin v globalu še vedno kotirajo v dolarjih. Vzrok leži predvsem v priročnosti in učinkovitosti; prav gotovo pa ne v statusu »svetovne valute«. Dejstvo je, da je USD daleč najširše sprejeta valuta na svetu.

Iz tega lahko izhajamo, da v okviru sedanjega monetarnega sistema uradna svetovna valuta ne obstaja. Zato za ameriški dolar ni mogoče, da postane manj vreden, kot posledica izgube statusa "svetovna valuta".

Vir: http://www.safehaven.com/article/23540/is-the-us-in-danger-of-losing-its-reserve-currency-status

Prevod: Niko Turk

Avtor slike: Renjith Krishnan

torek, 29. november 2011

MARC FABER – NIČ VEČ SVOBODNEGA TRGA, OSTANE LE MANIPULACIJA VLAD!

Pred kratkim je blog King World News opravil intervju z legendarnim investitorjem Marcom Fabrom, avtorjem knjig Gloom Boom and Doom Report, ki je spregovoril o dejstvu, da danes vlade nadzorujejo celotni globalni trg: »Resnično menim, da je zelo težko predvideti popolne trge. Popoln trg obstaja takrat, ko noben udeleženec na trgu nima nadzorujočega vpliva nanj. Prosti trgi ne obstajajo več, imamo le manipulativne trge, ki jih nadzirajo vlade preko svoje denarne in davčne politike.«

Marc Faber nadaljuje:
»Mi ne vemo, kaj bodo vlade v bodoče storile. Moja predpostavka je, da bodo še naprej tiskale denar. Kakšen vpliv bo to tiskanja denarja imelo na delniških trgih, je težko opredeliti, saj se denar morda pretaplja v delnice ali v blago (surovine) ali v nepremičnine… Kdo bi vedel? Ali pa gre v vse to, le da v različnih obdobjih.

Moja prva predpostavka je, da bomo imeli zelo visoko volatilnost na delniških trgih, ki bo trajala še dolgo časa. Kot smo že videli v 70. letih ali po letu 1930 ali v poznih 30-ih smo imeli zelo visoko volatilnost. Zato menim, da bo še naprej tako…«

Faber je imel v intervjuju kar veliko za povedati predvsem o zlatu. Eden od njegovih komentarjev v zvezi z zlatom je bil: »Če pride do večjega popravka (padca cene) v zlato, bi jaz kupil še več zlata.«

Na vprašanje, če bi bilo zlato še vedno njegovo primarno sredstvo, če bi imel na razpolago samo eno sredstvo (naložbo, imetje) za naslednjih 10 let, je Faber pripomnil: »Da, mislim, da ljudje napačno razumejo zlato v smislu, da mislijo, da je drago. Vendar pa nikoli ne pogledajo, koliko so se povečale mednarodne rezerve od leta 1996. Za koliko se je zaloga denarja povečala od leta 1996. Za koliko se je podražila slika Andya Warhola in tako naprej in tako naprej.

Torej jaz ne mislim, da je zlato drago. Menim, da je sama vrednost papirnatega denarja popolnoma razvrednotena (nerealna).«


Vir: http://kingworldnews.com/kingworldnews/KWN_DailyWeb/Entries/2011/11/28_Marc_Faber_-_No_Free_Markets,_Just_Government_Manipulation.html

(prevod: Niko Turk)

Fotografija: 2010, Kongres plemenitih kovin in surovin- gospdarsko razstavišče

ZAKAJ LJUDJE BEŽIJO IZ ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ




Preverili smo govorice, da čedalje več ljudi išče izhod iz življenjskih zavarovanj; zavarovanci, ki so pred tremi leti množično sklepali življenjska zavarovanja, namreč letos dobivajo prve izpiske o ustvarjenih prihrankih; razočaranja so velika, je slišati; a brezglavo pretrganje vas lahko drago stane, zato opozarjamo na nekaj najpogostejših napak.

Foto: Barbara Reya

Pred natančno tremi leti je bilo za zavarovalnice rekordno leto pri prodaji življenjskih zavarovanj. Takrat je 1,4 milijona zavarovancev za življenjska zavarovanja vplačalo 643 milijonov evrov premij, piše v Statističnem zavarovalniškem biltenu.

Skoraj 60 odstotkov vplačanih premij je šlo na račun naložbenih življenjskih zavarovanj, ki so se takrat sklepala kot po tekočem traku, prodajala pa celo za dojenčke. Številke so vrtoglave. Vrtoglavice pa verjetno doživljajo tudi zavarovanci, ki po dveh ali treh letih na dom dobivajo prve izpiske o prihrankih, ki so jih ustvarili z življenjskimi zavarovanji.

Ljudje so razočarani predvsem nad razmerjem med vplačanim zneskom premij in dejansko denarno vrednostjo police življenjskega zavarovanja.«

Glavni razlogi? Dogajanje na borznem parketu je bilo v zadnjih treh letih precej divje. Slovenski delniški indeks SBI TOP je recimo izgubil 75 odstotkov vrednosti, nemški DAX 26 odstotkov, ameriški S & P 500 16 odstotkov. Če gre delnicam slabo, gre tudi prihrankom, ki se plemenitijo v investicijskih skladih prek življenjskih zavarovanj.

Na izkupičke pa ne vplivajo le donosi, ampak tudi stroški zavarovanj, ki so bili zavarovancem največkrat zamolčani. Ti pa najbolj udarijo prav v prvih treh letih od sklenitve zavarovanja. Takrat gre večji del premije za plačilo stroškov, manjši del pa v naložbe. Zato ne preseneča, da se iz dneva v dan povečuje število ljudi, ki iščejo izhod iz življenjskih zavarovanj, zlasti naložbenih, potrjujejo tudi nekateri finančni svetovalci.

»Razočarani so predvsem nad razmerjem med vplačanim zneskom premij in dejansko denarno vrednostjo police življenjskega zavarovanja,« pojasni Igor Mujdrica iz i-svetovanja.

Kljub temu je nekoliko presenetljivo, da je bilo lani v naložbena zavarovanja še vedno obračunanih šest odstotkov več premij kot leta 2008. Rasti premij se čudijo celo statistiki, ki analize pripravljajo. In zakaj se to dogaja? Izvedeli smo, da so nekatere banke v zadnjem času pri prodaji življenjskih zavarovanj precej agresivne in strankam, ki recimo pridejo po posojilo, tudi če je kratkoročno, ponudijo ugodnejše pogoje, če hkrati sklenejo tudi življenjsko zavarovanje. In temu številni očitno lepo podležejo.

V nekaterih zavarovalnicah priznavajo, da se je povečalo število odstopov od življenjskih zavarovanj v primerjavi s prejšnjimi leti, a večinoma ne povedo, koliko; nekateri tega ne potrjujejo in pravijo, da je pretrganj malo. Natančnejšega dogajanja ni mogoče razbrati niti iz uradnih statistik.

Koliko je bilo lani vseh polic oziroma zavarovancev, namreč ni znano. Slovensko zavarovalno združenje, ki sicer skrbi za statistiko, prav tega podatka prvič po petih letih ni navedlo, češ da zaradi spremenjene metodologije štetja polic in zavarovancev.

Za primerjavo pa povejmo, da se je v letu 2009 število zavarovancev zmanjšalo za 6,5 odstotka v primerjavi z letom 2008, največ pri mešanih življenjskih zavarovanjih. Na Zavarovalnici Maribor recimo pravijo, da je bilo letos pri njih sorazmerno malo odstopov, morda dva ali tri odstotke več kot leta 2009 in 2008.

Razlogi za pretrganje

Največkrat se življenjska zavarovanja pretrgajo zaradi finančne stiske zavarovancev, ki je posledica izgube službe ali nezmožnosti plačevanja premije zaradi znižanja plač, kreditne obremenitve, tudi zaradi smrti v družini in podobno, naštevajo zavarovalnice. »Delež pretrganja zaradi nezmožnosti plačevanja ni alarmanten. Večina namreč že po mesecu ali dveh ugotovi, da finančno ne zmorejo plačevati premije,« opaža finančna svetovalka Karmen Darvaš Šega iz Finančne hiše . Zavarovanec ima sicer po sklenitvi pogodbe 30 dni časa, da od nje odstopi brez kakršnihkoli stroškov. Predčasno je pretrganih v povprečju okrog 30 odstotkov vseh sklenjenih pogodb, opažajo v Generaliju . Je pa ob tem zanimivo, da večina zavarovalnic upadov borznih tečajev ne omenja kot razloga za predčasne odstope, izjemi sta le Tilia in KD Življenje .

Razlogi za pretrganja niso le posledica finančne stiske ljudi, ampak tudi iznajdljivih zastopnikov. »Ljudje odstopajo od življenjskih zavarovanj večinoma zaradi prepričevanja zavarovalnih zastopnikov, naj sklenejo nova naložbena življenjska zavarovanja. Ali nasprotno - pretrgajo naložbena, ker so bolj tvegana, in sklenejo varnejša življenjska zavarovanja, kot je klasično,« opaža Karmen Darvaš Šega. »Provizija zastopnikom se praviloma obračuna v prvih treh letih, zato z vidika provizij krčevito branijo zavarovanja samo v tem času,« doda finančna svetovalka Katja Majerle iz Individe .

Vse pogostejši so tudi primeri, ko ljudje pretrgajo zavarovanja zato, da jih na novo sklenejo pri prijateljih, sorodnikih, da ti zaslužijo provizijo, žal pa se ne zavedajo, da s pretrganjem polic nastanejo zelo visoki stroški, ki jih na koncu plačajo iz svojega žepa, opozarja Šega. Nekateri od zavarovanj odstopajo tudi zato, ker potrebujejo denar za gradnjo, prenovo ali nakup nepremičnine, pravijo v NLB Viti, kjer sicer opažajo polodstotno rast pretrganja naložbenih zavarovanj v primerjavi s povprečnim številom aktivnih polic. Pogosto se tudi zgodi, da zavarovanec od zavarovanja odstopi nevede, ker pozabi plačati položnice ali se mu premije ne trgajo s trajnika, ni pa pozoren na opomine, opozarja Majerletova. Če od sklenitve še nista minili dve ali tri leta, se po treh mesecih neplačevanja zavarovanje avtomatično pretrga, vse plačane premije pa obdrži zavarovalnica. Po izteku tega obdobja in ob neplačevanju pa zavarovalnica spremeni zavarovanje v brezpremijsko, kar pomeni, da zavarovanec premije ne plačuje več, zmanjša pa se mu kritje za smrt.

Skriti stroški

»Zavarovanec največkrat ne zna izračunati, katera možnost odstopa je zanj najboljša,« opozarja Katja Majerle. Največja napaka je, da stranka sploh ne ve, kakšen produkt ima sklenjen, in potem zaradi nezadovoljstva ali nevednosti naredi najbolj nespametno potezo in pretrga zavarovanje, čeprav trenutek ni primeren, še doda. Z odstopom od zavarovanja so namreč povezani precejšnji stroški, čeprav nekatere zavarovalnice trdijo, da teh stroškov ni oziroma da so nekatere spremembe police, kot so kapitalizacija, mirovanje, znižanje premije, brezplačne.

»Dejstvo je, da vsaka sprememba police stane, navadno stroške zaračunajo tako, da vrednost premoženja znižajo za neamortizirane in druge stroške,« opozarja poznavalec zavarovanj, ki ne želi biti imenovan. Gre pravzaprav za skrite stroške, ki jih posameznik težko ugotovi ali izračuna sam, saj je odkupna vrednost premoženja na polici prikazana po vseh stroških. V Wiener Städtische recimo odkupno vrednost izračunajo tako, da od vrednosti premoženja najprej odbijejo neamortizirane stroške sklenitve zavarovanja, odstotek za premijo za kritje rizika smrti in strošek upravljanja za zadnje obdobje. S predvideno višino odkupne vrednosti mora biti zavarovanec seznanjen že ob sklenitvi zavarovanja. Izplačilo pa je potem odvisno od dobičkov oziroma donosnosti izbranih skladov.

Stroški odkupa, ki jih imenujejo tudi stroški stornacije ali izstopni stroški, se med zavarovalnicami in zavarovanji precej razlikujejo. Riziko življenjsko zavarovanje, pri katerem je zavarovanec zavarovan za smrt in ne varčuje, lahko pretrga kadarkoli in brez dodatnih stroškov. Bolj zapleteno je pretrganje naložbenih in klasičnih življenjskih zavarovanj. Ta so najmanj prilagodljiva, dodaja Katja Majerle. Stroški so v teh primerih odvisni od tega, koliko časa je še od izteka zavarovanja. Če zavarovanje pretrgamo po treh letih, bomo plačali več, kot če bi ga leto pred iztekom. Stroški odkupa lahko dosežejo 10 odstotkov vrednosti premoženja in več. Pri Merkur zavarovalnici so storno stroški na primer 10 odstotkov in se s trajanjem zavarovalne dobe znižujejo do najmanj pet odstotkov. Več v tabeli.

Poleg stroškov odkupa bo zavarovanec plačal še 6,5 odstotka davka na promet od zavarovalnih poslov ter 20 odstotkov akontacije dohodnine, če zavarovanje pretrga pred potekom 10 let.

Pretrganje, kapitalizacija, mirovanje ...

Kako pretrgati zavarovanja, da nas bo čim manj udarilo po žepu, je odvisno od tega, katero zavarovanje sploh imamo in koliko časa je preteklo od njegove sklenitve. »Najslabša možnost je pretrganje police v prvih dveh ali treh letih, saj zavarovanec izgubi vsa vplačana sredstva,« opozarja Šega. Zavarovalnice pa tudi sicer opozarjajo, da je pretrganje oziroma odkup vrednosti polic najmanj ugodna možnost za zavarovance, zato seveda ponudijo alternative, ki jih je možno izpeljati ob natančno določenih pogojih. Zavarovalno dobo lahko na primer skrajšamo samo ob zavarovalnem letu, torej samo enkrat na leto, če jo sploh skrajšajo, saj veliko zavarovalnic tega ne omogoča.

»Ko želiš spremeniti polico, potrebuješ veliko živcev in potrpljenja, zlasti če so spremembe v škodo zavarovalnice. Povišanje premije ali priključitev dodatnega zavarovanja največkrat zelo hitro in brez težav uredijo,« pravi poznavalec. Zavarovanec, ki razmišlja o pretrganju zavarovanja, naj od zavarovalnice zato pridobi izračun vrednosti premoženja, da bo vedel, koliko denarja je sploh privarčeval. Nato naj zahteva izračune za različne scenarije, kot so odkup vrednosti, mirovanje, predujem, kapitalizacija.

Če zavarovanec ne zmore plačevati mesečne premije, lahko polico kapitalizira. Pri tem sicer nastanejo stroški, a so nižji kot pri odkupu, pravi Karmen Darvaš Šega. Pri kapitalizaciji police zavarovanec namreč neha plačevati premije, kritje za smrt se zmanjša na vrednost premoženja na računu, pri nekaterih pa ga celo ni več. Pogodba se v tem primeru ne pretrga. Poglejmo primer. Zavarovanec, ki je sklenil klasično življenjsko zavarovanje za 30 let, bo po 10 letih imel na računu recimo pet tisoč evrov. V primeru kapitalizacije bo imel 4.100 evrov, v primeru odkupa pa bo dobil 3.600 evrov. Če se odloči za kapitalizacijo, bo na svoj denar čakal še 20 let, kar pomeni, da mu ga bo precej najedla inflacija, denar pa se bo v skladu s politiko zavarovanja plemenitil na računu. Če zavarovanje odkupi, pa lahko naslednjih 20 let z denarjem počne, karkoli želi. »Kapitalizacija je bolj smiselna, bližje smo izteku zavarovanja, odkup vrednosti pa, ko je do izteka zavarovanja še dolgo,« meni Majerletova.

Tretja možnost je mirovanje, ki pa je pri večini časovno omejeno do največ leta dni, premije pa je treba poravnati za nazaj. V nasprotju s kapitalizacijo, pri kateri se zavarovancu kritje za smrt zmanjša, je pri nekaterih ponudnikih v primeru mirovanja zavarovanec še vedno zavarovan za izbrano višino kritja za smrt, pri nekaterih pa je ta znižana. Vsaka zavarovalnica ima svoja pravila. V Zavarovalnici Tilia na primer pravijo, da lahko pri njih polica miruje, vse dokler je na računu dovolj premoženja za pokrivanje stroškov obdelave in za odtegovanje riziko premije za smrt. Če denarja ni dovolj, se lahko pretrgajo priključena zavarovanja, kot so nezgodna ali za bolezni, zmanjša zavarovalna vsota za smrt in s tem zniža tudi riziko premija.

Premije je možno tudi znižati, kako in kdaj, pa je prav tako odvisno od zavarovalnice in zavarovanja. Premija se največkrat zniža, ker se zmanjša kritje za smrt, pretrgajo priključena zavarovanja, skrajša doba in podobno. Znižanje premije se morda sliši dobra rešitev, a se je treba zavedati, da je zavarovanec, ki je recimo sklenil zavarovanje za 200 evrov mesečne premije, plačal višje stroške, kot če bi sklenil zavarovanje z mesečno premijo 20 evrov.

Četrta možnost, ki pa je ne ponujajo vsi, je izplačilo predujma. Zavarovanec ima možnost dvigniti od 50 do 80 odstotkov vrednosti premoženja še pred iztekom zavarovanja, kritje za smrt pa se zmanjša za znesek izplačanega denarja. Zavarovanec lahko predujem vrne ali pa ga zavarovalnica obračuna od zavarovanja. Tudi s predujmom so povezani stroški - znesejo lahko tudi do odstotka od vrednosti izplačila. Premija se ne glede na predujem plačuje naprej, razen ob kapitalizaciji police. Kar zadeva davke, je stvar nekoliko nejasna. Nekatere zavarovalnice ob izplačilu predujma ne obračunajo 6,5-odstotnega zavarovalnega davka in akontacije dohodnine, ker se pogodba dejansko ne pretrga, druge pa obračunavajo davek na dobiček.

Glede na to, da so ljudje sklenili življenjsko zavarovanje z namenom finančne zaščite svoje družine v primeru smrti, je za odstop od zavarovanja potreben dober razlog.

9 napak pri pretrganju življenjskega zavarovanja

1. Zavarovanci sploh ne vedo, kakšne oblike življenjskih zavarovanj so sklenili, pogojev zavarovanja niso prebrali, velikokrat teh tudi niso prejeli. Ko po nekaj letih dobijo prve izpiske, so negativno presenečeni, zaradi česar brezglavo, brez vnaprejšnjih izračunov in simulacij, pretrgajo zavarovanje.

2. Pretrgajo eno življenjsko zavarovanje, zato da sklenejo drugo, namesto da bi naredili spremembo police.

3. Pretrgajo življenjsko zavarovanje, tik preden imajo možnost, da polico kapitalizirajo. To je možno po dveh ali treh letih, odvisno od zavarovalne dobe. Če zavarovanje pretrgamo prej, izgubimo vse vplačane premije.

4. Nasedejo zavarovalnim zastopnikom, da pri njih sklenejo novo zavarovanje, ki je sicer zelo podobno že sklenjenemu, a tega ne vedo.

5. Zelo visoke mesečne premije, recimo 200 evrov, znižajo na minimalne, recimo 20 evrov, kar pomeni, da se vsi stroški sklepanja obračunajo po prvotni, višji premiji. Stranka zaradi preračuna police izgubi skorajda celotno razliko, 180 evrov.

6. Ne upoštevajo stroškov pretrganja, med drugim niti 6,5 odstotka davka na zavarovalne posle, če zavarovanje pretrgajo pred iztekom 10 let od sklenitve.

7. Neupoštevanje starosti, zlasti ko posameznik kritje za smrt potrebuje. Nova premija se s starostjo draži.

8. S pretrganjem življenjskega zavarovanja se prekinejo tudi priključena zavarovanja, kot je nezgodno zavarovanje, ki pa ga potrebuje skorajda vsak.

9. Zavarovanci, ki pretrgajo naložbena zavarovanja zaradi strahu pred upadanjem borznih tečajev, to storijo v najmanj primernem trenutku, in sicer takrat, ko so zavarovanja najmanj vredna.

Viri: finančni svetovalci

Vir: Marja Milič - Moje finance: http://mojefinance.finance.si/331042/Zakaj-ljudje-be%C5%BEijo-iz-%C5%BEivljenjskih-zavarovanj

ponedeljek, 28. november 2011

PREMOŽENJSKO SVETOVANJE - POKLIC PRIHODNOSTI


V torek, 15.11.2011, se je v prostorih Planeta znanja zgodilo predavanje na temo Premoženjsko svetovanje kot poklic prihodnosti. Predavateljica Irena Linasi Rogač, priznana premoženjska svetovalka, nam je slikovito in nazorno predstavila tako možnosti naložb, ki obstajajo na kapitalskem trgu kot tudi možnosti opravljanja poklica premoženjskega svetovalca. Namen predavanja je bil predvsem v tem, da ljudje spoznajo priložnosti v tem poklicu in se nam morda pridružijo kot sodelavci.

V Sloveniji do leta 1993 ni bilo mogoče investirati v gospodarstvo, delnice, vzajemne sklade, naložbene police, plemenite kovine. Edine naložbe do takrat so bile različne oblike bančnih in deviznih depozitov. Tako tudi nismo poznali poklica premoženjski svetovalec, ki je v tujini tako uveljavljen poklic kot notar ali odvetnik. Kasneje, ko smo pridobili prve možnosti investiranja, zakonodaja ni bila urejena, prav tako ni bilo možnosti pravilnega šolanja tega poklica, zato se je marsikdo sam oklical za premoženjskega ali finančnega svetovalca, brez da bi lahko preverili njegovo znanje. Pravo ceno je temu poklicu prinesla finančna kriza, saj le redki svetovalci ostajajo na trgih, čeprav danes ljudje potrebujejo premoženjskega svetovalca bolj kot kdajkoli v preteklosti.

Edina stalnica v življenju so namreč spremembe tako na finančnih trgih kot tudi pri vsakem posamezniku. Mi tem spremembam skušamo slediti in spremljamo stranke posameznike, kako naj se na njih prilagajajo. Preden stranki ponudimo kakršenkoli produkt, moramo potencialni stranki opredeliti potrebe in želje, kot tudi razloge za nasvete, prav tako pa moramo oceniti njen finančni profil. Za učinkovito in potrebam prilagojeno premoženjsko svetovanje je nujno potrebna temeljita analiza stanja vsakega posameznika, ki jo predpisujejo tako evropske smernice kot tudi slovenska zakonodaja.

Tako je nastal nov poklic imenovan analitik, ki je v pomoč nam premoženjskim svetovalcem in ga lahko opravljajo različni ljudje. V prihodnosti bo izrednega pomena spodbujati mlade, da bodo vse bolj dopolnjevali svoje znanje s področja financ in premoženja. Spodbuda bo potrebna tudi v poklicno orientacijo, v katero sem se specializiral, saj je poklic zanimiv, visoko moralno etičen in tudi dobičkonosen. Zelo primeren je za samostojno podjetništvo, saj ne potrebuješ visokega začetnega kapitala, potrebuješ pa znanje, da ga lahko dobro opravljaš. In le tako se lahko držiš načela: »Svetuj drugim, kot bi želel biti sam svetovan.«


ZAVAROVANJE Z VIDIKA PREMOŽENJSKEGA SVETOVALCA


Danes na trgu obstaja izredno veliko ponudnikov zavarovalniških in investicijskih produktov. Zanimivo je, da se vsi strinjamo, da je potrebno premoženje zavarovati. Glavnina se zaveda, da je najpomembnejše, da zavarujemo ustvarjalca premoženja, torej vsakega izmed nas, ki ustvarjamo dohodek. Kljub temu je vse več zavarovanih strank, ki so izjemno nezadovoljne z zavarovanji, predvsem pa s tistimi, ki so jim zavarovanje sklenili. Na to opozarja tudi Zveza potrošnikov Slovenije.

Kaj so torej slabosti in prednosti zavarovanja?

Glavnina zavarovalnih agentov je usmerjena v prodajo različnih ponudb, ne pa tudi v svetovanje. Zakon danes jasno opredeljuje, da mora zavarovalni agent preden ponudi kakršenkoli produkt potencialni stranki opredeliti potrebe in želje, kot tudi razloge za nasvete. Tako bi marsikateri stranki zaradi prevelikega števila že sklenjenih ponudb morali odsvetovati sklenitev še enega zavarovanja, ki je ravno v tem trenutku ''najbolj'' ugodno. Stranke namreč največkrat ne vedo, da je na zavarovalni polici najdražji strošek, strošek sklenitve zavarovalne ponudbe. Torej, če sklepaš 5 različnih ponudb, petkrat plačaš sklepalne stroške. Zakaj torej ne bi osnovne ponudbe spremenil, ali bolje rečeno, po svoje oblikoval.

No tu se pojavi druga težava. Večino zavarovalnih ponudb je zelo težko prilagajat, vsi pa vemo, da so edina stalnica v življenju spremembe tako na finančnih trgih kot tudi nam posameznikom se življenje vsakodnevno spreminja. Ko študent sklene zavarovanje in še nima družine, ne potrebuje zavarovalne vsote za riziko smrti, kadar pa ima družino, pa z njo zaščiti svoje družinske člane. Če imamo kakršnekoli dolgove je dobro, da jih sami poravnamo. Zato je potrebno zavarovalne vsote prilagajati. Ponudbam je zahtevno slediti, kadar pa se obrneš na tistega, ki ti je ponudbo pred leti sklenil, pa morda le-ta ne dela več na tem področju. Na trgu obstaja veliko zelo dobrih premoženjskih svetovalcev in agentov, ki res z ljubeznijo opravljajo svoj poklic. Zgoraj navedena dejstva pa mečejo slabo luč največkrat na vse.

Odgovornost za svojo varnost in za svoje premoženje nosi posameznik sam. Kako bi lahko učitelj sam sebi predpisal zdravila, če nima za to ustreznega znanja. Zdravnik pa največkrat nima časa in ustreznega znanja, da bi natančno pregledal splošne pogoje zavarovalniških ponudb. Zaupa torej tistemu, ki mu ponudbo predstavlja. Zakonodaja sicer določa pravila, etika pa ni natančno določena. Nikomur namreč ne moreš predpisati, da naj bo pošten. Dolžnost vsakega svetovalca, ki želi stranki dolgoročno svetovati je, da se pred trženjem natančno pozanima o slabostih in prednostih vsake ponudbe in jih strankam tudi predstavi po načelu: ''Svetuj drugim, kot bi želel biti sam svetovan.''

SREBRO KOT NALOŽBA




Zakaj mnogi najboljši analitiki na področju plemenitih kovin pričakujejo izjemno rast cene srebra v prihodnjih desetih letih?

V prid takšnim rastem – 5 kratnik in več – iz današnje cene, ki se gibljejo okoli 32 $ za unčo govorijo predvsem naslednja dejstva:

· srebro naj bi bila najredkejša kovina – nekateri analitiki ji napovedujejo zadostne količine samo še za 12 let,

· poraba srebra se v industriji izredno hitro povečuje, obstoječe zaloge pa so od leta 1991 upadle kar za 95%,

· večino do sedaj porabljenega srebra je neekonomično reciklirati, saj je pri trenutni ceni srebra ekonomsko to povsem nezanimivo,

· da se srebro uporablja v več kot 1200 patentih, v medicini kot antibiotik, v baterijah, v solarni industriji in seveda tudi v produkciji nakita,

· da ni zalog srebra v centralnih bankah, zato ne prihaja do večjih prodaj,

· da je bilo zgodovinsko razmerje zlato : srebru 1:15, danes pa je to razmerje 1:53, zato se bo v prihodnje cena približevala zgodovinskemu razmerju, kar pomeni, da je srebro še bolj zanimiva naložba kot zlato.

Trenutno je v obtoku takšna količina denarja, da bi lahko z njim pokrili celotno površino zemlje v dveh plasteh. Zaradi reševanja gospodarske krize pa vsak dan tiskajo nove količine denarja, zato se bodo posledično v prihodnosti redkejše stvari izjemno dražile.

Zavedati se je potrebno, se je prebivalstvo na zemlji v zadnjih 90 letih podvojilo in še vedno izredno narašča. Vse več kot je ljudi, večje je povpraševanje, zaloge srebra pa so vsak dan manjše. Slovenci smo v 100 letih zamenjali številne valute, srebro in zlato pa sta še vedno enaka. Se vam ne zdi dobro, da bi ga zato morali imeti nekaj tudi sami?

Henry Ford je nekoč dejal: »Še dobro, da državljani ne razumejo našega bančnega in monetarnega sistema, kajti če bi ga, verjamem, da bi bila revolucija pred zoro jutrišnjega dne.« In tako nekako je še danes! Ljudje v sodobnih družbah se še vedno premalo zavedajo, bolje rečeno skoraj nič, kako funkcionira obstoječi denarni sistem in kake možnosti usmerjanja svojega denarnega toka sploh imajo.

Vsega zagotovo nikoli ne bomo razumeli, davolj pa je, da se zavedamo, kako pomembno je v prihodnosti za nas, da smo lastnik ne upnik. Lastnik si, kadar imaš hišo, zemljo, avto, zlato, srebro in druge vrednosti, upnik pa si, kadar upaš, da boš za papir dobil kakšno vrednost.

PREMOŽENJSKE NOVIČKE ZA VSAKOGAR


Najpogosteje uporabljen termin zadnjega obdobja je prav gotovo beseda kriza! Kriza levo, kriza desno, kriza gor, kriza dol. To je že kriza, da je taka kriza. Politika je neodločna, banke zapufane, podjetja v stečajih, delavci na cestah, naložbe nepredvidljive, vse bolj očitne kraje premoženja, izgubljene vrednote, skratka kriza na celi črti. In kaj zdaj?

Kaj lahko preprosti, pošteni, polnopravni državljan, če ga tako sploh še lahko imenujemo, stori proti tej nepredvidljivi in nadležni lažnjivki? Obče rečeno: zelo malo. Zase pa: veliko ali bolje rečeno vse! Ali torej obstaja kakršnakoli zdravilo, ki bi lajšalo bolečine proti krizi ali jo celo pozdravila?

Prepričan sem, da obstajajo najrazličnejši izhodi iz današnjega pretiranega pesimizma in da je možno krizne čase še kako dobro prebroditi. Ne samo prebroditi; nekateri znajo to, nam nenavadno obdobje, celo izkoristiti sebi v prid in zaživeti mnogo bolje, kot bi sicer, če splošne krize ne bi bilo. Danes na trgu obstaja namreč ogromno število ponudnikov finančnih storitev, premoženjskih svetovalcev, nepremičninskih agentov, zavarovalniških »amaterjev« in mnogih drugih, ki nudijo strankam svoje produkte. Ali se stranke zavedajo vseh stroškov in ugodnosti, ki jih vsebujejo ti produkti? Kaj vse mora stranka prej vedeti, preden se pametno odloči za nakup storitve?

Menim, da bodo v bodoče vse bolj pomembne dobre in prave informacije, posebno tiste, ki bodo prišle ob pravem času. Če bodo informacije iz poslovnega sveta dobre, bo seveda pokazal čas. Na naših odločitvah bo, ali bomo sprejeli izzive prihodnosti in spremembe miselnosti, ki so še kako potrebne za prebroditev kriznih časov. V bodoče bom skušal podati odgovore na aktualna poslovna vprašanja in predstavil izzive za prihodnost. Pri tem imam v mislih predvsem izzive s področja novih poslovnih priložnosti, varčevanja za prihodnost, pravilnega ustvarjanja premoženja za starejša življenjska obdobja in mnoge druge, ki jih sicer poznamo, vendar se jih še vedno bojimo sprejeti. Krizo je potrebno premagat!