Redko mine teden brez aktualnih novic, da je ameriški dolar (v nadaljevanju USD) v nevarnosti, da izgubi svoj status svetovne valute. Počasi bomo celo dejali, da je USD dejansko v takšni nevarnosti, ker ne more izgubiti, kar dejansko nima.
USD je postal uradna "svetovna valuta" v letu 1944 kot posledica Bretton Woods sporazuma. V skladu s sporazumom morajo imeti vse svetove valute točno določeno zamenjalno stopnjo v primerjavi z USD. Ideja je bila namreč ta, da bi udeleženci sistema Bretton Woods posegali v devizni trg – nakupovali ali prodajali svoje valute ali dolarske rezerve. Na drugi strani so se ZDA dogovorile, da bo dolar zamenljiv za zlato po fiksni obrestni meri v višini $ 35/unčo (31,1 g), čeprav je bila ta pretvorba na voljo le centralnim bankam in vladam.
S tem, da so vse valute vezane na USD, se je osmislilo povezanost mednarodne trgovine, kjer se trguje v dolarjih in poenotilo se je tudi vrednotenje blaga (cena v eni valuti), ki kotirajo v dolarjih po vsem svetu.
Če povzamemo vzpostavljen sistem plačil v USD, ki je veljal s Bretton Woods sporazumom, so bile vse valute opredeljene glede na USD in posledično vezane na zlato. USD je bil sicer pod tem sistemom svetovna rezervna valuta, vendar pa je bila resnično zanesljiva rezerva prav zlato, ki je predstavljalo končno monetarno sidro.
Bretton Woods sistem so opustili v začetku 70-ih letih 20. st. v dveh fazah (1971 – za časa predsedovanja Richarda Nixona). Prvič, ameriška vlada je "zaprla zlato okno«, kar je pomenilo, da je ZDA prelomila sporazum in svojo zavezo glede vezave dolarja na zlato po fiksni obrestni meri v višini $ 35/unčo. Drugič, večina centralnih bank ni več ohranjala fiksnih menjalnih tečajev. Rezultat se je pokazal v nestabilnem monetarnem sistemu »prosto plavajočih« valut, ki traja še danes.
Še vedno je več kot polovica svetovnih valutnih rezerv vezanih na USD, vendar pa ne zato, ker je dolar še vedno "svetovna valuta". Kopičenje dolarskih rezerv je bilo v zadnjem desetletju večinoma povezano z merkantilistično trgovinsko politiko Kitajske, Japonske in drugih azijskih vlad. To vladno kopičenje dolarjev se bo nadaljevalo, dokler bodo politični voditelji teh držav menili, da lahko pridobivajo gospodarsko prednost s šibkejšo valuto.
Prav tako je še vedno večji del mednarodne trgovine vezan na USD in cene surovin v globalu še vedno kotirajo v dolarjih. Vzrok leži predvsem v priročnosti in učinkovitosti; prav gotovo pa ne v statusu »svetovne valute«. Dejstvo je, da je USD daleč najširše sprejeta valuta na svetu.
Iz tega lahko izhajamo, da v okviru sedanjega monetarnega sistema uradna svetovna valuta ne obstaja. Zato za ameriški dolar ni mogoče, da postane manj vreden, kot posledica izgube statusa "svetovna valuta".
Prevod: Niko Turk
Avtor slike: Renjith Krishnan
Ni komentarjev:
Objavite komentar