 Foto: Barbara Reya |
Pred natančno tremi leti je bilo za zavarovalnice rekordno leto pri prodaji življenjskih zavarovanj. Takrat je 1,4 milijona zavarovancev za življenjska zavarovanja vplačalo 643 milijonov evrov premij, piše v Statističnem zavarovalniškem biltenu.
Skoraj 60 odstotkov vplačanih premij je šlo na račun naložbenih življenjskih zavarovanj, ki so se takrat sklepala kot po tekočem traku, prodajala pa celo za dojenčke. Številke so vrtoglave. Vrtoglavice pa verjetno doživljajo tudi zavarovanci, ki po dveh ali treh letih na dom dobivajo prve izpiske o prihrankih, ki so jih ustvarili z življenjskimi zavarovanji.
Ljudje so razočarani predvsem nad razmerjem med vplačanim zneskom premij in dejansko denarno vrednostjo police življenjskega zavarovanja.« |
Glavni razlogi? Dogajanje na borznem parketu je bilo v zadnjih treh letih precej divje. Slovenski delniški indeks SBI TOP je recimo izgubil 75 odstotkov vrednosti, nemški DAX 26 odstotkov, ameriški S & P 500 16 odstotkov. Če gre delnicam slabo, gre tudi prihrankom, ki se plemenitijo v investicijskih skladih prek življenjskih zavarovanj.
Na izkupičke pa ne vplivajo le donosi, ampak tudi stroški zavarovanj, ki so bili zavarovancem največkrat zamolčani. Ti pa najbolj udarijo prav v prvih treh letih od sklenitve zavarovanja. Takrat gre večji del premije za plačilo stroškov, manjši del pa v naložbe. Zato ne preseneča, da se iz dneva v dan povečuje število ljudi, ki iščejo izhod iz življenjskih zavarovanj, zlasti naložbenih, potrjujejo tudi nekateri finančni svetovalci.
»Razočarani so predvsem nad razmerjem med vplačanim zneskom premij in dejansko denarno vrednostjo police življenjskega zavarovanja,« pojasni Igor Mujdrica iz i-svetovanja.
Kljub temu je nekoliko presenetljivo, da je bilo lani v naložbena zavarovanja še vedno obračunanih šest odstotkov več premij kot leta 2008. Rasti premij se čudijo celo statistiki, ki analize pripravljajo. In zakaj se to dogaja? Izvedeli smo, da so nekatere banke v zadnjem času pri prodaji življenjskih zavarovanj precej agresivne in strankam, ki recimo pridejo po posojilo, tudi če je kratkoročno, ponudijo ugodnejše pogoje, če hkrati sklenejo tudi življenjsko zavarovanje. In temu številni očitno lepo podležejo.
V nekaterih zavarovalnicah priznavajo, da se je povečalo število odstopov od življenjskih zavarovanj v primerjavi s prejšnjimi leti, a večinoma ne povedo, koliko; nekateri tega ne potrjujejo in pravijo, da je pretrganj malo. Natančnejšega dogajanja ni mogoče razbrati niti iz uradnih statistik.
Koliko je bilo lani vseh polic oziroma zavarovancev, namreč ni znano. Slovensko zavarovalno združenje, ki sicer skrbi za statistiko, prav tega podatka prvič po petih letih ni navedlo, češ da zaradi spremenjene metodologije štetja polic in zavarovancev.
Za primerjavo pa povejmo, da se je v letu 2009 število zavarovancev zmanjšalo za 6,5 odstotka v primerjavi z letom 2008, največ pri mešanih življenjskih zavarovanjih. Na Zavarovalnici Maribor recimo pravijo, da je bilo letos pri njih sorazmerno malo odstopov, morda dva ali tri odstotke več kot leta 2009 in 2008.
Razlogi za pretrganje
Največkrat se življenjska zavarovanja pretrgajo zaradi finančne stiske zavarovancev, ki je posledica izgube službe ali nezmožnosti plačevanja premije zaradi znižanja plač, kreditne obremenitve, tudi zaradi smrti v družini in podobno, naštevajo zavarovalnice. »Delež pretrganja zaradi nezmožnosti plačevanja ni alarmanten. Večina namreč že po mesecu ali dveh ugotovi, da finančno ne zmorejo plačevati premije,« opaža finančna svetovalka Karmen Darvaš Šega iz Finančne hiše . Zavarovanec ima sicer po sklenitvi pogodbe 30 dni časa, da od nje odstopi brez kakršnihkoli stroškov. Predčasno je pretrganih v povprečju okrog 30 odstotkov vseh sklenjenih pogodb, opažajo v Generaliju . Je pa ob tem zanimivo, da večina zavarovalnic upadov borznih tečajev ne omenja kot razloga za predčasne odstope, izjemi sta le Tilia in KD Življenje .
Razlogi za pretrganja niso le posledica finančne stiske ljudi, ampak tudi iznajdljivih zastopnikov. »Ljudje odstopajo od življenjskih zavarovanj večinoma zaradi prepričevanja zavarovalnih zastopnikov, naj sklenejo nova naložbena življenjska zavarovanja. Ali nasprotno - pretrgajo naložbena, ker so bolj tvegana, in sklenejo varnejša življenjska zavarovanja, kot je klasično,« opaža Karmen Darvaš Šega. »Provizija zastopnikom se praviloma obračuna v prvih treh letih, zato z vidika provizij krčevito branijo zavarovanja samo v tem času,« doda finančna svetovalka Katja Majerle iz Individe .
 |
Vse pogostejši so tudi primeri, ko ljudje pretrgajo zavarovanja zato, da jih na novo sklenejo pri prijateljih, sorodnikih, da ti zaslužijo provizijo, žal pa se ne zavedajo, da s pretrganjem polic nastanejo zelo visoki stroški, ki jih na koncu plačajo iz svojega žepa, opozarja Šega. Nekateri od zavarovanj odstopajo tudi zato, ker potrebujejo denar za gradnjo, prenovo ali nakup nepremičnine, pravijo v NLB Viti, kjer sicer opažajo polodstotno rast pretrganja naložbenih zavarovanj v primerjavi s povprečnim številom aktivnih polic. Pogosto se tudi zgodi, da zavarovanec od zavarovanja odstopi nevede, ker pozabi plačati položnice ali se mu premije ne trgajo s trajnika, ni pa pozoren na opomine, opozarja Majerletova. Če od sklenitve še nista minili dve ali tri leta, se po treh mesecih neplačevanja zavarovanje avtomatično pretrga, vse plačane premije pa obdrži zavarovalnica. Po izteku tega obdobja in ob neplačevanju pa zavarovalnica spremeni zavarovanje v brezpremijsko, kar pomeni, da zavarovanec premije ne plačuje več, zmanjša pa se mu kritje za smrt.
Skriti stroški
»Zavarovanec največkrat ne zna izračunati, katera možnost odstopa je zanj najboljša,« opozarja Katja Majerle. Največja napaka je, da stranka sploh ne ve, kakšen produkt ima sklenjen, in potem zaradi nezadovoljstva ali nevednosti naredi najbolj nespametno potezo in pretrga zavarovanje, čeprav trenutek ni primeren, še doda. Z odstopom od zavarovanja so namreč povezani precejšnji stroški, čeprav nekatere zavarovalnice trdijo, da teh stroškov ni oziroma da so nekatere spremembe police, kot so kapitalizacija, mirovanje, znižanje premije, brezplačne.
»Dejstvo je, da vsaka sprememba police stane, navadno stroške zaračunajo tako, da vrednost premoženja znižajo za neamortizirane in druge stroške,« opozarja poznavalec zavarovanj, ki ne želi biti imenovan. Gre pravzaprav za skrite stroške, ki jih posameznik težko ugotovi ali izračuna sam, saj je odkupna vrednost premoženja na polici prikazana po vseh stroških. V Wiener Städtische recimo odkupno vrednost izračunajo tako, da od vrednosti premoženja najprej odbijejo neamortizirane stroške sklenitve zavarovanja, odstotek za premijo za kritje rizika smrti in strošek upravljanja za zadnje obdobje. S predvideno višino odkupne vrednosti mora biti zavarovanec seznanjen že ob sklenitvi zavarovanja. Izplačilo pa je potem odvisno od dobičkov oziroma donosnosti izbranih skladov.
Stroški odkupa, ki jih imenujejo tudi stroški stornacije ali izstopni stroški, se med zavarovalnicami in zavarovanji precej razlikujejo. Riziko življenjsko zavarovanje, pri katerem je zavarovanec zavarovan za smrt in ne varčuje, lahko pretrga kadarkoli in brez dodatnih stroškov. Bolj zapleteno je pretrganje naložbenih in klasičnih življenjskih zavarovanj. Ta so najmanj prilagodljiva, dodaja Katja Majerle. Stroški so v teh primerih odvisni od tega, koliko časa je še od izteka zavarovanja. Če zavarovanje pretrgamo po treh letih, bomo plačali več, kot če bi ga leto pred iztekom. Stroški odkupa lahko dosežejo 10 odstotkov vrednosti premoženja in več. Pri Merkur zavarovalnici so storno stroški na primer 10 odstotkov in se s trajanjem zavarovalne dobe znižujejo do najmanj pet odstotkov. Več v tabeli.
Poleg stroškov odkupa bo zavarovanec plačal še 6,5 odstotka davka na promet od zavarovalnih poslov ter 20 odstotkov akontacije dohodnine, če zavarovanje pretrga pred potekom 10 let.
Pretrganje, kapitalizacija, mirovanje ...
Kako pretrgati zavarovanja, da nas bo čim manj udarilo po žepu, je odvisno od tega, katero zavarovanje sploh imamo in koliko časa je preteklo od njegove sklenitve. »Najslabša možnost je pretrganje police v prvih dveh ali treh letih, saj zavarovanec izgubi vsa vplačana sredstva,« opozarja Šega. Zavarovalnice pa tudi sicer opozarjajo, da je pretrganje oziroma odkup vrednosti polic najmanj ugodna možnost za zavarovance, zato seveda ponudijo alternative, ki jih je možno izpeljati ob natančno določenih pogojih. Zavarovalno dobo lahko na primer skrajšamo samo ob zavarovalnem letu, torej samo enkrat na leto, če jo sploh skrajšajo, saj veliko zavarovalnic tega ne omogoča.
»Ko želiš spremeniti polico, potrebuješ veliko živcev in potrpljenja, zlasti če so spremembe v škodo zavarovalnice. Povišanje premije ali priključitev dodatnega zavarovanja največkrat zelo hitro in brez težav uredijo,« pravi poznavalec. Zavarovanec, ki razmišlja o pretrganju zavarovanja, naj od zavarovalnice zato pridobi izračun vrednosti premoženja, da bo vedel, koliko denarja je sploh privarčeval. Nato naj zahteva izračune za različne scenarije, kot so odkup vrednosti, mirovanje, predujem, kapitalizacija.
Če zavarovanec ne zmore plačevati mesečne premije, lahko polico kapitalizira. Pri tem sicer nastanejo stroški, a so nižji kot pri odkupu, pravi Karmen Darvaš Šega. Pri kapitalizaciji police zavarovanec namreč neha plačevati premije, kritje za smrt se zmanjša na vrednost premoženja na računu, pri nekaterih pa ga celo ni več. Pogodba se v tem primeru ne pretrga. Poglejmo primer. Zavarovanec, ki je sklenil klasično življenjsko zavarovanje za 30 let, bo po 10 letih imel na računu recimo pet tisoč evrov. V primeru kapitalizacije bo imel 4.100 evrov, v primeru odkupa pa bo dobil 3.600 evrov. Če se odloči za kapitalizacijo, bo na svoj denar čakal še 20 let, kar pomeni, da mu ga bo precej najedla inflacija, denar pa se bo v skladu s politiko zavarovanja plemenitil na računu. Če zavarovanje odkupi, pa lahko naslednjih 20 let z denarjem počne, karkoli želi. »Kapitalizacija je bolj smiselna, bližje smo izteku zavarovanja, odkup vrednosti pa, ko je do izteka zavarovanja še dolgo,« meni Majerletova.
Tretja možnost je mirovanje, ki pa je pri večini časovno omejeno do največ leta dni, premije pa je treba poravnati za nazaj. V nasprotju s kapitalizacijo, pri kateri se zavarovancu kritje za smrt zmanjša, je pri nekaterih ponudnikih v primeru mirovanja zavarovanec še vedno zavarovan za izbrano višino kritja za smrt, pri nekaterih pa je ta znižana. Vsaka zavarovalnica ima svoja pravila. V Zavarovalnici Tilia na primer pravijo, da lahko pri njih polica miruje, vse dokler je na računu dovolj premoženja za pokrivanje stroškov obdelave in za odtegovanje riziko premije za smrt. Če denarja ni dovolj, se lahko pretrgajo priključena zavarovanja, kot so nezgodna ali za bolezni, zmanjša zavarovalna vsota za smrt in s tem zniža tudi riziko premija.
Premije je možno tudi znižati, kako in kdaj, pa je prav tako odvisno od zavarovalnice in zavarovanja. Premija se največkrat zniža, ker se zmanjša kritje za smrt, pretrgajo priključena zavarovanja, skrajša doba in podobno. Znižanje premije se morda sliši dobra rešitev, a se je treba zavedati, da je zavarovanec, ki je recimo sklenil zavarovanje za 200 evrov mesečne premije, plačal višje stroške, kot če bi sklenil zavarovanje z mesečno premijo 20 evrov.
Četrta možnost, ki pa je ne ponujajo vsi, je izplačilo predujma. Zavarovanec ima možnost dvigniti od 50 do 80 odstotkov vrednosti premoženja še pred iztekom zavarovanja, kritje za smrt pa se zmanjša za znesek izplačanega denarja. Zavarovanec lahko predujem vrne ali pa ga zavarovalnica obračuna od zavarovanja. Tudi s predujmom so povezani stroški - znesejo lahko tudi do odstotka od vrednosti izplačila. Premija se ne glede na predujem plačuje naprej, razen ob kapitalizaciji police. Kar zadeva davke, je stvar nekoliko nejasna. Nekatere zavarovalnice ob izplačilu predujma ne obračunajo 6,5-odstotnega zavarovalnega davka in akontacije dohodnine, ker se pogodba dejansko ne pretrga, druge pa obračunavajo davek na dobiček.
Glede na to, da so ljudje sklenili življenjsko zavarovanje z namenom finančne zaščite svoje družine v primeru smrti, je za odstop od zavarovanja potreben dober razlog.
1. Zavarovanci sploh ne vedo, kakšne oblike življenjskih zavarovanj so sklenili, pogojev zavarovanja niso prebrali, velikokrat teh tudi niso prejeli. Ko po nekaj letih dobijo prve izpiske, so negativno presenečeni, zaradi česar brezglavo, brez vnaprejšnjih izračunov in simulacij, pretrgajo zavarovanje.
2. Pretrgajo eno življenjsko zavarovanje, zato da sklenejo drugo, namesto da bi naredili spremembo police.
3. Pretrgajo življenjsko zavarovanje, tik preden imajo možnost, da polico kapitalizirajo. To je možno po dveh ali treh letih, odvisno od zavarovalne dobe. Če zavarovanje pretrgamo prej, izgubimo vse vplačane premije.
4. Nasedejo zavarovalnim zastopnikom, da pri njih sklenejo novo zavarovanje, ki je sicer zelo podobno že sklenjenemu, a tega ne vedo.
5. Zelo visoke mesečne premije, recimo 200 evrov, znižajo na minimalne, recimo 20 evrov, kar pomeni, da se vsi stroški sklepanja obračunajo po prvotni, višji premiji. Stranka zaradi preračuna police izgubi skorajda celotno razliko, 180 evrov.
6. Ne upoštevajo stroškov pretrganja, med drugim niti 6,5 odstotka davka na zavarovalne posle, če zavarovanje pretrgajo pred iztekom 10 let od sklenitve.
7. Neupoštevanje starosti, zlasti ko posameznik kritje za smrt potrebuje. Nova premija se s starostjo draži.
8. S pretrganjem življenjskega zavarovanja se prekinejo tudi priključena zavarovanja, kot je nezgodno zavarovanje, ki pa ga potrebuje skorajda vsak.
9. Zavarovanci, ki pretrgajo naložbena zavarovanja zaradi strahu pred upadanjem borznih tečajev, to storijo v najmanj primernem trenutku, in sicer takrat, ko so zavarovanja najmanj vredna.
Viri: finančni svetovalci
Vir: Marja Milič - Moje finance: http://mojefinance.finance.si/331042/Zakaj-ljudje-be%C5%BEijo-iz-%C5%BEivljenjskih-zavarovanj
Ni komentarjev:
Objavite komentar